Prihranki za polovico proizvodnje TEŠ

V Sloveniji bi z učinkovitejšo rabo energije lahko do leta 2016 na leto prihranili 570 milijonov evrov stroškov za energijo, če bo uresničen načrt za učinkovito rabo energije, pravi Janez Kopač, generalni direktor direktorata za energijo na ministrstvu za gospodarstvo. To je kar lep prihranek, tudi v primerjavi z zneski, o katerih se govori v povezavi z gradnjo novih elektrarn, kot sta šesti blok TE Šoštanj (TEŠ) in drugi blok JE Krško.

Kopač nam je pojasnil, da je drugi akcijski načrt za energetsko učinkovitost v celoti usklajen z nacionalnim energetskim programom. »Ukrepi, ki jih predvideva, bodo omogočili, da bo obveznost iz direktive o učinkovitosti rabe končne energije, to je 9-odstotni prihranek končne energije, v letu 2016 dosežen oziroma presežen. Cilj za leto 2016 je treba namreč nujno preseči, če hočemo doseči cilj za 20-odstotni prihranek v letu 2020,« razlaga.

Drugi akcijski načrt je po njegovih besedah precej ambiciozen, saj je v celoti usklajen z intenzivnim scenarijem iz nacionalnega energetskega programa, ki do leta 2030 predvideva energetsko sanacijo polovice stavb. Od leta 2014 je v načrtu predvidena sanacija treh odstotkov stavb javnega sektorja na leto, tudi sicer »so okrepljeni ukrepi v segmentu javnega sektorja, kjer so največji zaostanki«. Drugi akcijski načrt predvideva še okrepitev ukrepov za spodbujanje učinkovite rabe energije v industriji.

Rast rabe električne energije se vsaj do leta 2030 še ne bo ustavila, kar je predvsem posledica rabe v gospodarstvu.

»S predvidenimi ukrepi bomo v letu 2016 na nacionalni ravni dosegli prihranek energije, za katero bi sicer plačali okrog 570 milijonov evrov. Ta prihranek energije predstavlja 1,8-kratni obseg proizvodnje elektrike TEŠ (približno 3500 GWh na leto), vendar pa je treba upoštevati, da gre za prihranke pri vseh virih energije, največ pri tekočih gorivih. Prihranek električne energije, ki bo dosežen v letu 2016, bo pomenil približno 1700 GWh oziroma 27 odstotkov vseh doseženih prihrankov. To pa pomeni približno polovico proizvodnje TEŠ, vendar pa je treba tudi v tem primeru upoštevati, da se rast rabe električne energije vsaj do leta 2030 še ne bo ustavila, kar je predvsem posledica rabe v gospodarstvu. Takšen je sicer trend tudi v drugih državah,« pojasnjuje Janez Kopač.

V obdobju od leta 2008 do 2010 je Slovenija z ukrepi učinkovite rabe dosegla prihranek 4,1 odstotka energije, izmerjen je bil po metodologiji, ki ga je priporočila evropska komisija. Največ prihrankov je bilo doseženih v gospodinjstvih, saj so dosegla 43 odstotkov vseh prihrankov. Z ukrepi, ki zajemajo več sektorjev, kot so energijsko označevanje gospodinjskih aparatov in redni pregledi kotlov (dimnikarska služba), je bilo doseženih 27 odstotkov prihrankov, v prometu 15 odstotkov, industriji 14 odstotkov, v javnem sektorju pa, kot kaže, nič.

V prihodnje bo še težje, kajti vlada z rebalansi državnega proračuna krči predvsem investicije. Med njimi je tudi energetska sanacija stavb, eden glavnih ukrepov v novem akcijskem načrtu za energetsko učinkovitost. Cilj za povečanje energetske učinkovitosti za 20 odstotkov do leta 2020 iz podnebno-energetskega svežnja ni zavezujoč, zato državam, ki ga ne dosežejo, ne grozijo sankcije. A to se z letom 2014 lahko spremeni, svari evropska komisija.