Akademska razprava ali linč?

Pred dnevi je Akademsko društvo Pravnik pripravilo okroglo mizo »Zadeva Patria: Pravna država na preizkušnji«. Gostje na okrogli mizi so se strinjali, da ima Janez Janša pravico do poštenega sojenja, in sodeči sodnici (takrat se je še odločala o zahtevi za izločitev dokazov) sporočili, da so finski dokazi uporabljivi le, če niso bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic. Jezik je bil sočen, publika pa enoglasno navdušena. No, z eno izjemo.

Akademsko društvo Pravnik, ki združuje mlade katoliške pravnike, je najbolj znano po organizaciji vsakoletne Rdeče maše, maše za pravnike katoliške vere. V zadnjih letih so se člani društva oglasili izjemoma, zgolj ob zanje najpomembnejših vprašanjih. Tako so se izrekli za vstop Slovenije v zvezo Nato, proti oploditvi z biomedicinsko pomočjo, proti družinskemu zakoniku, proti Branku Masleši kot kandidatu za predsednika vrhovnega sodišča in nazadnje, kot rečeno, v zagovor Janši v zadevi Patria.

Na omenjeni okrogli mizi so sodelovali odvetnik Marko Bošnjak ter mlada pravnika Matej Avbelj in Jernej Letnar Černič. V publiki, večinoma sestavljeni iz zaskrbljenih državljanov, pa so bili tudi nekateri priznani pravni strokovnjaki. Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek je recimo obtožbo Janeza Janše primerjal z obtožbo posilstva z zapeto zadrgo na hlačah posiljevalca. Množica je bila navdušena.

Potem se je k razpravi priglasil še Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri Pravni fakulteti v Ljubljani. Razpravljavcem ni oporekal pravice do izražanja mnenj v odprti kazenski zadevi, je pa predlagal previdnost pri izrekanju sodb, preden jo izreče sodišče. Prisotne je opozoril na povojne poboje, za katere vsi od vekomaj vemo, pa je trajalo dolga desetletja, preden smo slišali priznanje, da je šlo za zločin. Enako, je nadaljeval Petrovec, je bilo z izbrisanimi, kjer, čeprav je kršitev človekovih pravic izbrisanim priznalo celo ustavno sodišče, še danes ni miru. Na tej točki se je publika dokončno in glasno obrnila proti razpravljavcu, navdušenje se je sprevrglo v gnev in moderator razprave je moral večkrat posredovati, da je profesor lahko končal misel. In to v eni izmed predavalnic Pravne fakultete v Ljubljani.

Petrovec, ki je v svoji karieri veliko časa preživel tudi z obsojenci za najhujša kazniva dejanja, je po okrogli mizi lahko povedal le: »Nisem še imel izkušnje s publiko, ki se po enem stavku spremeni v množico, kakršna je pod pravim vodjem sposobna linča.«

V Liberalni akademiji so se na okroglo mizo odzvali z javnim vprašanjem, ali ni bila morda »univerza zlorabljena in instrumentalizirana za doseganje teže pravniških mnenj čisto določene vrste in jih je po svoje legitimirala«. Vprašali so se še, ali je prava vloga civilne družbe, da želi posegati v potekajoč sodni proces in da odkrito dvomi o neodvisnosti sodstva.

Tudi Petrovec je publiki pojasnjeval, da brez zaupanja v sodstvo ne bo pravne države, pa se mu je samo smejala.