”Da ni bila vložena pravnomočna obtožnica”

Slovenija je država, ki zagotavlja razmeroma visoke standarde varovanja človekovih pravic. Na to so se sklicevali tudi odvetniki obtožencev v zadevi Patria, ko so predlagali izločitev finskih dokazov. Res je, to drži. Slovenija določa številne posebne kazenskopravne pogoje za pridobitev državne službe in za napredovanje znotraj te. Za politike, torej najvišje in najodgovornejše funkcionarje, veljajo precej milejši pogoji glede predkaznovanosti ali pa dodatnih pogojev zanje sploh ni.

V Sloveniji veljajo posebni dodatni kazenskopravni pogoji za pridobitev službe v javnem sektorju na številnih področjih, in sicer za sodnike in sodno osebje, za tožilce in tožilsko osebje, državne pravobranilce in podporno osebje, za policiste, za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju, za diplomate, za vojake in vojaško osebje, za zaposlene pri zaščiti in reševanju, inšpektorje, delavce v davčni in carinski upravi, za zaposlene v službi za izvrševanje kazenskih sankcij, za uradne osebe v obveščevalnih in varnostnih službah, za osebe s posebnimi pooblastili in direktorje nekaterih javnih agencij ali skladov. Večinoma gre za pogoje neobsojenosti na nepogojno kazen za naklepno kaznivo dejanje.

Posameznikom, ki so imeli težave z zakonom, točneje s kazenskim zakonikom, je dostop do državnih služb v številnih primerih onemogočen.

Za nekatere veljajo tudi strožji pogoji. In sicer v carinski službi carinik, inšpektor ali izterjevalec ne more postati, kdor je »v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, storjenega z naklepom, ki se preganja po uradni dolžnosti«. Pravosodni policist ali vojak ne more postati kandidat, za katerega na pravosodnem ali obrambnem ministrstvu »ugotovijo varnostni pridržek«. Poleg tega zakon o javnih uslužbencih za imenovanje v naziv določa dodatne, strožje pogoje. In sicer, da oseba ni bila pravnomočno obsojena zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, in da ni bila obsojena na nepogojno kazen zapora v trajanju več kot šest mesecev oziroma, pozor, »da zoper osebo ni vložena pravnomočna obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti«.

Posameznikom, ki so imeli težave z zakonom, točneje s kazenskim zakonikom, je dostop do državnih služb v številnih primerih onemogočen. Tistim, ki vendarle postanejo javni uslužbenci, pa je napredovanje onemogočeno, če je zoper njih vložena obtožnica zaradi naklepnega kaznivega dejanja.

In če se za konec vrnemo k Patrii: prav takšna pravnomočna obtožnica je vložena zoper Janeza Janšo, ki bo kandidiral na prihajajočih predčasnih volitvah in bo v primeru volilne zmage najverjetnejši mandatar in potem predsednik vlade. Kandidat za poslanca in po analogiji teoretično tudi za mandatarja je lahko celo obsojenec, ki prestaja zaporno kazen.