7. 10. 2011 | Mladina 40 | Kultura | Portret
Darko Slavec, slikar
V Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu lahko še danes, 10. oktobra, ujamete pregledno razstavo slikarja Darka Slavca, ki bi ga lahko slogovno umestili med magični realizem in (nad)realizem; v zadnjem obdobju pa prehaja tudi v abstrakcijo. Njegov slikarski opus sestavljajo cikli “Kruh, svet in kozmos”, “Človek in vesolje”, “Sanje velike kopalke”, “Sonca” in “Deus”, fotografski pa “Lepa Vida”, “Predori” in “Asimetrična simetrija Bohinjskega jezera”. Vsi cikli, razen fotografskega, se nanašajo na kozmos.
“Moje delo ni le likovno, prostorsko ali estetsko, ampak je predvsem duhovno. Navdihujejo me kozmos, neskončnost prostora in časa ter vprašanje, kako sem sam vpet v vse to zunaj civilizacijskega okvirja, v katerem živim. Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja posegam po predmetih iz našega vsakdanjika, ki imajo globoke simbolne pomene, kot so kruh, miza ali prt. Ti simboli ne definirajo le mojega odnosa do vesolja, temveč tudi simbole nas samih - miza namreč predstavlja družino, prt mater, kruh pa otroka.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Kultura | Portret
“Moje delo ni le likovno, prostorsko ali estetsko, ampak je predvsem duhovno. Navdihujejo me kozmos, neskončnost prostora in časa ter vprašanje, kako sem sam vpet v vse to zunaj civilizacijskega okvirja, v katerem živim. Pri iskanju odgovorov na ta vprašanja posegam po predmetih iz našega vsakdanjika, ki imajo globoke simbolne pomene, kot so kruh, miza ali prt. Ti simboli ne definirajo le mojega odnosa do vesolja, temveč tudi simbole nas samih - miza namreč predstavlja družino, prt mater, kruh pa otroka.
Zanimajo me vse imaginarne strukture tega planeta, nenavadna stanja, sistemi skrivnostnosti, ki se pojavljajo v globinah morja ali nenavadnih vremenskih razmerah. Zanima me tudi potovanje v prostor in iskanje breztežnostnega stanja, ki pomeni popolno osvoboditev od sistema. V slikarskih delih sem se skušal zato ločiti od matere Zemlje in zaplavati v prostor, v njegovo neznansko globino ali pa v prepad, ki je neskončen in črn.
Zanima me princip vdiha in izdiha, princip dajanja in sprejemanja. Zanima me tudi gibanje proti luči na koncu tunela, kjer se pojavlja posmrtni pridih, pa tudi tanka meja med iluzijo in realnostjo, ki jo predstavlja gladina voda.”
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.