Politika proti pravosodju

Razpravo o odpravi trajnega sodniškega mandata je pred dnevi obudila SLS, ki je to temo ob predstavitvi programa za prihodnja štiri leta poudarila kot eno izmed prednostnih. Gre za temo, o kateri se govori že več kot desetletje. Po navadi je šlo za jezne izpade politikov, nezadovoljnih z odločitvijo sodišča v njihovih lastnih konkretnih primerih. Tokrat je prvič zelo jasno del volilnega programa, koalicija za odpravo trajnega mandata pa je s tem postala številnejša in močna kot že dolgo ne.

Trajni sodniški mandat v 129. členu zapoveduje ustava, kar pomeni, da je širše družbeno sprejeto tako pomembna vrednota, da je za poseg vanjo določena najtežja pot - sprememba ustave. Sodnikom naj bi ta omogočala neodvisnost in onemogočala vpliv izvršilne in zakonodajne veje oblasti na njihovo delo, kadar ne bi odločali v skladu z njunimi željami, ter formalno krepila vlogo sodstva kot ene izmed treh vej oblasti. Gre za standard, ki ga poznajo v večini evropskih držav, med drugimi tudi v Nemčiji, Španiji, Avstriji, Belgiji, na Finskem, Poljskem, Portugalskem, Češkem ...

Trajni sodniški mandat v 129. členu zapoveduje ustava, kar pomeni, da je to širše družbeno sprejeta vrednota.

Ob prehodu v novo tisočletje je bila med političnimi strankami pri pozivih k odpravi trajnega mandata osamljena SNS. K temu so pozivale le še nekatere bolj ali manj nepomembne javne civilnodružbene organizacije. Leta 2005 se je SNS z enakim stališčem pridružila še SDS. To je storila v času, ko je vodila vlado. Takrat stranki ni uspelo dobiti podpore 60 poslancev, da bi v tem delu spremenili ustavo, predlogu je nasprotoval celo tedanji pravosodni minister Lovro Šturm. A prav Šturm je leto za tem, v sklopu reševanja vprašanja sodnih zaostankov, že predlagal spremembo ustave. Ta sicer ne bi odpravila trajnega mandata za sodnike, ki so že opravljali mandat, pač pa bi uvedla poskusno dobo petih let pred potrditvijo v trajni mandat za vse kandidate za sodnike. Tudi tega predloga ni podprlo dovolj poslancev. Poleg omenjenih dveh strank se je zdaj za odpravo trajnega mandata izrekla še SLS, ki ji prve napovedi volilnih izidov kažejo dobro. Za stališčem SLS pa stoji nekdanji predsednik ustavnega sodišča Janez Čebulj.

Ob koncu devetdesetih let so k odpravi trajnega mandata nagovarjale zgolj nekatere civilnodružbene organizacije brez družbenega vpliva, sedaj to počnejo že tri parlamentarne stranke. Te danes, le deset let kasneje, v državnem zboru zasedajo osemintrideset od devetdesetih poslanskih mest. Po volitvah jih utegnejo še več. V katero smer bodo šle spremembe v pravosodju, če se bo koalicija nasprotnikov trajnega mandata krepila s takšno dinamiko, je jasno. Sploh, če vemo, da je o odvzemu trajnega mandata tožilcem znotraj SDS že doseženo soglasje. Trajni tožilski mandat namreč, drugače od sodniškega, ni ustavna kategorija, pač pa zakonska. Za spremembo zakona pa se zahteva zgolj minimalna večina prisotnih poslancev.