Prekinitev najtransparentnejšega vojaškega posla?

»Naslednji ekipi bi svetovala, da je bolj modro sporazumno prekiniti pogodbo kot graditi nove zmogljivosti na podlagi stare,« je ministrica za obrambo Ljubica Jelušič položila na srce bodoči vladni ekipi. In to po tem, ko je tri leta na čelu obrambnega ministrstva zavračala vse argumente, ki so govorili v prid čimprejšnje prekinitve pogodbe, in vztrajala na stališču prejšnje vlade, da je šlo za dober posel.

Zakaj si je Jelušičeva zdaj premislila, niti ni pomembno, saj gre za logično potezo. Decembra 2006 je namreč takratni obrambni minister Karl Erjavec podpisal pogodbo s Patrio za 135 osemkolesnikov v vrednosti 278 milijonov evrov. Pet let pozneje ima Slovenija 30 finskih oklepnikov, premalo za formacijo kakršnekoli bojne enote. Zaradi tega posla sta bila pred sodiščem zlorabe položaja in nevestnega dela v službi že obtožena Erjavec in takratni načelnik generalštaba Slovenske vojske Albin Gutman. Na prvi stopnji sta bila sicer oproščena, a zaradi preozkega razumevanja nastale škode. Zadeva je zdaj na višjem sodišču, kjer utegnejo bolj izkušeni sodniki bistvena vprašanja razumeti drugače. Dvoma o tem, da je Slovenija kupila drugačno orožje s slabšimi lastnostmi in posledično za previsoko ceno, kot je predvidel razpis, ni. Dodatno se pred sodiščem že zagovarja še pet akterjev v tem poslu, in sicer takratni predsednik vlade Janez Janša ter Jože Zagožen, Tone Krkovič, Ivan Črnkovič in Walter Wolf. Očitana so jim kazniva dejanja s področja podkupovanja oziroma točneje kazniva dejanja, povezana s sprejemanjem oziroma dajanjem daril za nezakonito posredovanje. In število obtožencev iz tega orožarskega posla se bo zagotovo še povečalo, med drugim naj bi pred sodnike prej ali slej stopil Jure Cekuta in še kdo.

Težava je v tem, da Slovenija v vsakem primeru izgubi in gre predvsem za vprašanje zmanjševanja škode. Tiste škode, ki je sodišču za zdaj nikakor ne uspe odkriti.

Kljub temu da je Janšev obrambni minister zatrjeval, da gre za najtransparentnejši vojaški posel v zgodovini samostojne Slovenije, je že od začetka jasno, da je pogodba s Patrio, ki jo je podpisal, neizvedljiva. Zdaj odhajajoča vlada se je sicer s tem problemom ukvarjala vse od nastopa oblasti do predčasnega sestopa. Pojavljale so se različne ideje, od reprogramiranja pogodbe do razdrtja pogodbe zaradi tega ali onega razloga. Težava je v tem, da Slovenija v vsakem primeru izgubi in gre predvsem za vprašanje zmanjševanja škode. Tiste škode, ki je sodišču za zdaj nikakor ne uspe odkriti. Jelušičeva je bila ves čas neomajna in kot zadnja priznala neizogibno. Na prekinitev pogodbe naj bili namreč pripravljeni tudi v Patrii, nedorečeni tako ostajajo samo še pogoji prekinitve pogodbe. Zdaj je vendarle jasno, da bi odgovorni za posledice najtransparentnejšega vojaškega posla morali odgovarjati tudi pred kazenskim sodiščem. Vprašanje je le, ali bo kateri izmed njih na koncu v resnici odgovarjal.