Soočenja že, a kakšna?

Četrtega decembra bodo predčasne parlamentarne volitve in politične stranke, liste in posamezni kandidati bodo prihodnje tedne, ki so uradno namenjeni volilni kampanji, volivce prepričevali, zakaj naj glasujejo ravno zanje. Nepogrešljiv del predvolilnega dogajanja bodo seveda tudi nastopi v medijih, med katerimi imajo največjo veljavo televizijska soočenja v najbolj gledanih večernih terminih. Vprašanje pa je, ali bomo lahko letos v teh oddajah, vsaj na nacionalki, res spremljali soočenja najzanimivejših kandidatov.

Komercialne televizije imajo pri pripravi takšnih oddaj proste roke in kandidate izbirajo glede na to, kateri ima največ možnosti za izvolitev. Nacionalna televizija pa mora pri pripravi predvolilnih vsebin upoštevati predvsem zakon o RTV Slovenija. Ta določa, da mora RTV enako časa nameniti predstavitvi vseh posameznih kandidatov in političnih strank, ki imajo mesto v državnem zboru ali evropskem parlamentu. »Parlamentarni« kandidati in stranke imajo tudi pravico do večine skupnega časa, odmerjenega za sodelujoče na volitvah. Zunajparlamentarni kandidati in stranke imajo na razpolago manjši, tretjinski del tega časa.

Takšna pravila načeloma prispevajo k pravičnejšim izhodiščem, a jih je težko upoštevati. Težava ni le v preračunavanju sekund, temveč tudi v tem, da zakon dopušča več razlag. Navsezadnje ne zakon o RTV, pa tudi ne zakon o političnih strankah ter zakon o volilni in referendumski kampanji sploh ne definirajo izrecno, katere stranke so parlamentarne in katere ne. Ob zadnjih volitvah tako denimo ni bilo jasno, kam sodi Zares, ki je na novo nastal iz dela parlamentarne LDS.

Zunajparlamentarni kandidati in stranke imajo na razpolago manjši, tretjinski del časa. Kako bo tokrat?

Poleg tega lahko takšna pravila - seveda odvisno od tega, kako jih razlagamo - nacionalki onemogočijo soočenje najmočnejših kandidatov. Ravno letošnje volitve si bomo zapomnili po tem, da imajo prvič resne možnosti za preboj v parlament tudi liste, ki so nastale šele zadnje tedne, denimo listi Zorana Jankovića in Gregorja Viranta ter navsezadnje Hanžkova stranka TRS. Glede na interpretacijo predpisov, ki jih je RTV upoštevala zadnja leta, bi se te liste na soočenjih najverjetneje lahko predstavile le v tisti tretjini predvolilnega programskega časa, ki je odmerjena zunajparlamentarnim kandidatom. To pa pomeni, da bi bila ta soočenja, ki sicer veljajo za drugoligaška, tokrat zanimivejša kot kadarkoli prej. Hkrati bi imele te liste, čeprav bo vsaj katera od njih pomembno vplivala na sestavo bodoče koalicije, na voljo bistveno manj prostora od strank, ki so sicer prisotne v državnem zboru, a imajo za zdaj precej nižje rejtinge. Vprašanje je tudi, ali bi si na nacionalki v tem primeru sploh lahko ogledali soočenje med tokratnima ključnima protagonistoma, Janšo in Jankovićem.

Na RTV se vseh teh omejitev zavedajo že nekaj let, vse od sprejetja veljavnega RTV-zakona. Natuhtali so tudi že kar nekaj rešitev, katere med njimi bodo lahko uresničili, pa bo znano najpozneje 45 dni pred volitvami. Kot pravi odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Ksenija Horvat Petrovčič, bodo takrat končana in tudi objavljena pravila, ki bodo veljala za celotno RTV Slovenija.