Vanja Pirc
-
28. 3. 2025 | Mladina 13 | Družba Za naročnike
V času, ko so RTV Slovenija prevzeli nameščenci stranke SDS, ki so se v strukture javnega zavoda zažrli pod tretjo Janševo vlado, je bilo politično nadlegovanje zaposlenih del vsakdanjika. Tudi del vsakdanjika Zemire A. Pečovnik, tedaj urednice oddaj o kulturi na Televiziji Slovenija. Uroš Urbanija, takratni direktor te televizije, je od nje, denimo, večkrat zahteval seznam sodelavcev uredništva, ki so se pridružili stavki proti političnemu zavzetju RTV in izživljanju vodstva nad zaposlenimi. Sodelavcev ni nikoli izdala. Še več, pri stavki je dejavno sodelovala tudi sama.
-
21. 3. 2025 | Mladina 12 | Kultura Za naročnike
Vse bolj kaže, da si bomo v kinu do nadaljnjega le stežka ogledali kak slovenski film. Dogovorjene projekcije ostajajo, novih pa po vsej verjetnosti nekaj časa ne bo, čeprav kinooperaterji tega doslej še niso potrdili. Že zdaj so projekcije s številnimi nagradami ovenčanega filma Urške Djukić Kaj ti je deklica, ki ima potencial, da bi pritegnil množice, nenavadno redke, največji kinooperater Cineplexx ga ne predvaja.
-
7. 3. 2025 | Mladina 10 | Družba
Primer Smodej se po dolgotrajni obravnavi na tožilstvu seli na sodišče
Avgusta 2022 se je na Instagramu zvrstilo več anonimnih pričevanj, ki so Dušanu Smodeju, tedaj organizatorju kulturnih prireditev, očitala, da je mlade ženske brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub pa sodelavcem menda ni plačevalo za opravljeno delo.
-
»Kulturni delavci niso elita, kot jim očitajo«
Zdenka Badovinac je nekdanja dolgoletna direktorica Moderne galerije in zagrebškega Muzeja sodobne umetnosti, zdaj pa deluje kot neodvisna kuratorka, polno vpeta v svet sodobne vizualne umetnosti na mednarodni ravni. V zadnjem času je (so)kurirala skupinski mednarodni razstavi v Čačku in Zagrebu, najnovejša v graškem Kunsthausu vrata odpira na dan izida te številke Mladine, naslednja bo jeseni v ljubljanski Moderni galeriji. Od oktobra je tudi predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada in nedavno je na proslavi ob kulturnem prazniku prvič nagovorila najširšo javnost. Njen družbenokritični govor, ki je postregel z drzno tezo, da bi Slovenija lahko postala »avantgarda na velikem odru svetovne zgodovine«, je zbudil precej pozornosti. A še skoraj več pozornosti so zbudili objemi. Prejemnike Prešernovih nagrad je namreč objela, namesto da bi se z njimi rokovala.
-
Vodenje našega osrednjega nacionalnega glasbenega in baletnega gledališča SNG Opera in balet Ljubljana je v začetku februarja prevzel Marko Hribernik, dosedanji umetniški vodja ustanove. Zdaj je oboje, umetniški vodja in direktor, dosedanji direktor Staš Ravter, ki se je potegoval za še en petletni mandat, pa se je moral posloviti. To ni bilo presenečenje, saj z zaposlenimi skorajda ni komuniciral. A razlogov za nezaupanje vanj je bilo več in vpogled vanje je te dni ponudila tudi revizija računskega sodišča o izvajanju podpornih dejavnosti leta 2022.
-
Državne proslave ob kulturnem prazniku so bile vedno priložnost za družbeni komentar, kritično misel in tudi protest. Pred leti, ob ukinjanju samostojnega ministrstva za kulturo pod drugo vlado Janeza Janše, so kulturni delavci v času proslave pred Cankarjevim domom v znak protesta množično prižigali sveče. Tiste, ki jih sicer prižigamo na pokopališču. Letošnji prejemnik nagrade Prešernovega sklada, glasbenik Tomaž Grom, je takrat v znak protesta zažgal svoj kontrabas. Brali so manifeste, takrat in tudi kasneje.
-
Prejšnji četrtek, 30. januarja, so poslanci potrdili drobne, le nekaj stavkov dolge spremembe krovnega zakona za področje kulture. A vsebinsko so bile tako izjemno pomembne, da bi jih lahko, brez pretiravanja, označili tudi za revolucionarne.
-
Ste kdaj pomislili, v kakšen kaos in vrtinec čustev bi bili potisnjeni, če bi bili primorani zaradi naravne katastrofe, ki bi bila posledica podnebnih sprememb, za vedno zapustiti svoj dom, poleg vas pa še vsi vaši sosedje, prijatelji, sodržavljani? Kako bi se počutili, če vašega mesta in države sredi Evrope nenadoma ne bi bilo več, ker bi ju, denimo, poplavilo? Ne le da bi izgubili vse, postali bi povsem odvisni od neizprosnega birokratskega kolesja, ki bi vam novi dom kje stotine kilometrov stran naklonilo ali pa tudi ne. Prav nič več ne bi bilo samoumevno, niti to ne, da morajo družine ostati skupaj – morda bi v neki državi zatočišče ponudili le otroku, nadobudnemu nogometašu, ne pa tudi njegovi mami samohranilki, v kateri ne bi videli »dodane vrednosti«. In tudi, če bi vam uspelo oditi, je vprašanje, ali bi imeli vse potrebne papirje in ali bi vam uspelo dobiti dovoljenje za delo. Nenadoma bi bili hvaležni že za delo na črno, na katero v svojem prejšnjem življenju niste niti pomislili, ker vam ni bilo treba. Ker je bilo to delo za ljudi z družbenega roba. A zdaj ste podnebni begunec in to delo je morda vaša edina možnost za preživetje.
-
Za delavce v kulturnem sektorju – ta je v primerjavi z drugimi izrazito prekaren, velika večina delavcev pa prejema podpovprečne dohodke – bi leto 2025 lahko postalo tista ključna prelomnica, ko se bo njihov ekonomski položaj vendarle začel izboljševati. Še zlasti to velja za najranljivejše in pravno najmanj zaščitene delavce, torej tiste, ki imajo status samozaposlenih v kulturi (teh je okoli 3200 ali četrtina samostojnih delavcev v kulturi) in jih je dosedanji sistem – zanj je že desetletja jasno, da je sporen – silil v delo, katerega namen je bilo predvsem izpolnjevanje neživljenjskih predpisov.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Kultura
Svetlana Makarovič / Prinašalka luči
Februar 2000, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku. V elegantni dolgi črni obleki s čipko na ramenih se povzpne na veliki oder Gallusove dvorane Cankarjevega doma in zbranim s težkim srcem pove, da Prešernove nagrade za življenjski opus žal ne more sprejeti. Nagrado si nedvomno zasluži, je avtorica izjemnega pesniškega opusa, pisateljica, igralka, šansonjerka. Bila bi prva literatka z najvišjim priznanjem za umetniško ustvarjanje v neodvisni Sloveniji, prva na področju, ki kanonizira zgolj moške avtorje. A nagrade ne more sprejeti. Zakaj, ne izreče povsem nedvoumno, a v njej vre: drugi nagrajenec Marko Rupnik je nagrado za življenjski opus prejel mimo pravil, zgolj za eno delo, en sam mozaik, to ni opus. Ve, da bo popljuvana, poteptana, da bodo njen boj za pravičnost in poštenost, njeno etično dejanje, prikazali kot nehvaležnost, objestnost. Da jo bodo spet, morda najhuje doslej, napadli kot umetnico in kot žensko. Kljub temu v mikrofon pove, da Rupnikov opus »ni ista gora« kot njen in odide.
-
27. 12. 2024 | Mladina 52 | Družba
Nika Kovač, direktorica Inštituta 8. marec, rada pove, da tudi majhna skupnost prijateljev lahko premika gore. Če te besede vzamemo dobesedno, potem jim je v inštitutu uspelo premakniti Mount Everest. Samo v osmih mesecih, natančneje v 247 dneh (na voljo so imeli eno leto), jim je uspelo zbrati potrebnih milijon podpisov za evropsko kampanjo za varen in dostopen splav – My Voice, My Choice (Moj glas, moja izbira).
-
20. 12. 2024 | Mladina 51 | Kultura
Ronja je desetletna deklica, ki si močno želi, da bi njena družina imela kočo v gozdu, kjer bi bilo tudi sredi zime toplo in varno. Želi si tudi polnega hladilnika pa smrečice, saj se bliža konec leta, in verjame, da bo vse to dočakala, kajti »čudeži se dogajajo«. Pa vendar nič ni samoumevno, kajti njen edini skrbnik, oče, je alkoholik, ki je že večkrat neuspešno skušal streti peklenski oklep odvisnosti. Trenutno je trezen, a brez službe, dokler Ronja ne izve, da v prodajalni božičnih drevesc iščejo dodaten par rok. Čeprav oče v tem vidi »delo za rovtarje«, se navdušenju mlajše hčerke ne zmore upreti, tako se loti dela in hladilnik se napolni. Vendar se oče ob polni denarnici kmalu spet vda svojim demonom. Ronjina najstniška sestra pa v strahu, da bi zaradi neplačanih računov izgubili dom, stvari nato vzame v svoje roke. Tudi Ronja hoče pomagati.
-
13. 12. 2024 | Mladina 50 | Svet
Na osrednjem vatikanskem trgu, Trgu svetega Petra, so prejšnjo soboto prižgali luči na 29-metrskem božičnem drevesu. Nedaleč stran so zbranim predstavili jaslice iz od Slovenije le streljaj oddaljenega obmorskega Gradeža, s katerimi se ustvarjalci poklanjajo tamkajšnji laguni z otoki in prebivalcem, ki so se preživljali z ribolovom. Nato so postavili še ene jaslice. Te so ustvarili palestinski ustvarjalci in za postavitev v veliki dvorani Pavla VI. so jih oblikovali iz oljkovega lesa. Dodali so še črno-belo kefijo, značilno palestinsko ruto, za Palestince simbol upora proti vsem okupatorjem, in nanjo položili lesenega Jezuščka. Prav podoba teh jaslic, v katere, sede na invalidskem vozičku, zre papež Frančišek, je nato kot božična razglednica obkrožila svet.
-
6. 12. 2024 | Mladina 49 | Kultura
Njihova skupna pot se je začela pred dobrimi 20 leti in od blizu smo jo imeli priložnost – in čast – spremljati tudi na Mladini. Avtor vizualne podobe naše revije je bil takrat Matevž Medja iz Gigodesigna, njegov asistent pa Damjan Ilić. Šef mu je v samostojno oblikovanje prepuščal vse več in več naslovnic Mladine, ko pa je Ilić Gigodesign zapustil, mu je projekt predal kot »doto«. Potem sta skupaj z Ivianom Kanom Mujezinovićem, še enim tedaj mladim oblikovalcem, s katerim sta delila enake poglede na oblikovanje, dobila povabilo Mladininega kreativnega direktorja Roberta Botterija, da bi v sodelovanju z njim zasnovala novo celostno podobo revije (2004). Kasneje sta zasnovala še eno (2011), do danes pa sta oblikovala tudi že okoli tisoč Mladininih naslovnic.
-
29. 11. 2024 | Mladina 48 | Politika
Prejšnji petek bi moral državni zbor obravnavati novi zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju umetnosti. Sedanji, okroglih pet desetletij star sistem podeljevanja izjemnih pokojnin je zaradi nejasnih meril neustrezen in netransparenten. Spremeniti bi ga morali davno, saj mineva že 15 let, odkar je na njegovo spornost opozorilo računsko sodišče, pa vendar so natančnejša merila za podeljevanje izjemnih pokojnin v tem času uvedli le v športu (2017), v kulturi in znanosti so ostala enaka. Vse do zdaj, ko je ministrstvo za kulturo pripravilo nov zakon, potrdila ga je vlada in prejšnji petek bi ga morali tudi poslanci. Vendar so jih tik pred tem presenetili poslanci SDS in vložili predlog za posvetovalni referendum o tem zakonskem osnutku, češ da je napisan »za peščico privilegiranih državljank in državljanov«.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Svet
Ameriški satirični medij The Onion, ki izhaja kot spletna stran in tiskani medij, se šibi pod težo parodij na aktualno dogajanje, trenutno zlasti v povezavi z nedavnimi ameriškimi predsedniškimi volitvami. Gre za očitno pretiravanje, za šale, ki zbodejo, a niso škodljive, in tako je marsikdo tudi novico, da se je The Onion te dni polastil najbolj lažnivega ameriškega spletnega medija InfoWars, sprva brali zgolj kot šalo. Toda izkazalo se je, da novica drži: satirični medij je na dražbi res kupil enega največjih ameriških razširjevalcev lažnih novic.
-
22. 11. 2024 | Mladina 47 | Kultura
Poznate škrata Gala, zelenega kosmatinca, ki se nekega dne zbudi iz dolgega sna in ugotovi, da je njegov grad podrt, a kmalu zatem tudi, da je palača Narodne galerije popolna za njegov novi dom – je namreč velik ljubitelj umetnosti, tam pa je slik in kipov, o katerih bi lahko modroval, še in še? Občuduje jih, od portreta pesnice Luize Pesjakove (Mihael Stroj, okoli 1855) do male Primicove Julije z bratcem (Andrej Herrlein, 1820), pa motive, od spletanja venca iz rož na sliki Ivane Kobilce Poletje (1889–90) do plesanja kola na sliki Matije Jame (1935). Le za lovca, ki na sliki Jurija Šubica Pred lovom (1883) polni puško, »nima odprtega srca, zasuče se na peti in jezno odvihra«.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura
V petek, na dan izida tokratne številke Mladine, bodo slovesno odprli še zadnje prostore nekdanje vojašnice na vogalu Roške in Poljanske ceste v Ljubljani, ki so dočakali nujno potrebno temeljito prenovo. Preostali kraki tega veličastnega spomeniško zaščitenega poslopja iz leta 1899 so bili obnovljeni že pred leti. Severni krak, ki ga krasi glavno pročelje in v katerega se dostopa s Poljanske ceste, pa je še leta in leta klavrno propadal. Kontrast je bil očiten in še očitnejši je postal, potem ko so leta 2021 na nasprotni strani ceste odprli prenovljeno Cukrarno, ki je pred tem prav tako desetletja propadala. A zdaj je temeljito rekonstrukcijo vendarle dočakal tudi poslednji neobnovljeni krak nekdanje vojašnice in v prenovljene prostore, ki jim dodaten volumen daje prizidek na notranjem dvorišču, se je konec oktobra že preselil Arhiv Republike Slovenije, ki je tako prvič v svoji skoraj 80-letni zgodovini praktično vso svojo dejavnost združil na eni sami lokaciji.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Svet
V tednu po zmagi Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v ZDA je bilo na družbenem omrežju TikTok med mladimi Američankami zaznati naglo rastoče zanimanje za gibanje 4B, ki ženske spodbuja k temu, naj iz protesta nimajo spolnih odnosov z moškimi, naj z njimi nimajo otrok, naj se z njimi ne poročajo in ne dobivajo na zmenkih, dokler ne bodo obravnavane kot enakopravne. Oziroma – dokler z oblasti ne odide Donald Trump.
-
15. 11. 2024 | Mladina 46 | Kultura
Če bi na nedavnem Ljubljana Fashion Weeku, Ljubljanskem tednu mode, podeljevali nagrado za najvarnejšo kolekcijo, bi jo prav gotovo dobilo pet študentk in študentov modnega oblikovanja na Naravoslovnotehniški fakulteti, ki so se na prireditvi predstavili s precej raznovrstno kolekcijo puloverjev, majic, hlač, kril, torbic ter drugih oblačil in dodatkov pod skupnim imenom Dejmo se videt. Posebnost njihovih stvaritev je, da se, kadar se v teh oblačilih v trdi temi odpravimo po cesti in mimo nas pripelje avtomobil, zasvetijo, saj odsevni materiali na njih odbijejo svetlobo – s tem pa nas naredijo vidne in v prometu nekoliko varnejše. Opravljajo torej enako nalogo kot kresničke, rutice, odsevni trakovi, naviti okoli zapestja, ali odsevni jopiči, kakršne hranimo v avtomobilu. Le da so čez dan povsem navadna oblačila. Šele ko se v temi vračamo s predavanja, kulturne prireditve, druženja s prijatelji, poslovnega sestanka ali iz kluba, kjer smo preplesali vso noč, se pokaže, da niso zgolj to.
-
8. 11. 2024 | Mladina 45 | Družba
Nedavni obisk Marine Abramović v Sloveniji je odmeval, kot ni še noben njen obisk doslej. V svetu ena najvidnejših sodobnih umetnic in najvidnejša performerka, hkrati pa ena najradikalnejših in najbolj angažiranih raziskovalk lastnega telesa kot vira in nosilca umetniške ekspresije, je tu seveda bila že velikokrat, pri nas smo si lahko skozi leta ogledali tudi kar nekaj njenih del, nazadnje v Piranu, največ pa je z njo sodelovala Moderna galerija, ki je leta 1998 gostila tudi njeno samostojno razstavo, pospremljeno z dodatno razstavo in performansom v Cankarjevem domu. Pa vendar se zdi, da je šele njen tokratni obisk, ki je bil del priprav na razstavo v Cukrarni (čez eno leto bo na ogled razstava skupnega ustvarjanja z Ulayem), pritegnil tudi zanimanje najširših množic. Podobno je vse od leta 2010, ko je Marina Abramović v newyorškem muzeju sodobne umetnosti MoMA izvedla projekt Umetnica je prisotna in tri mesece po osem ur na dan nepremično sedela in zrla v oči na tisoče obiskovalcem, tudi drugod po svetu.
-
25. 10. 2024 | Mladina 43 | Družba
Dve leti in dva meseca so minili, odkar so se začela na Instagramu vrstiti anonimna pričevanja, da naj bi bil Dušan Smodej, tedaj organizator kulturnih prireditev, mlade ženske – sam ali skupaj z drugimi – ob več priložnostih brez njihovega soglasja domnevno omamljal z drogo GHB in se nad njimi spolno in fizično izživljal. Sporno naj bi bilo tudi njegovo društvo za sodobno kulturo Fotopub, ki sodelavcem ni plačevalo za opravljeno delo. Vse te zapise, objavljene avgusta 2022, je pod drobnogled vzela policija in preiskavo končala oktobra istega leta. Skupno je odkrila 12 sumov kaznivih dejanj (konec leta 2023 je temu dodala še ovadbo zaradi suma povzročitve kaznivega dejanja goljufije), oškodovancev naj bi bilo devet, osumljenci trije. Pričakovati je bilo, da bo tožilstvo zoper njih vložilo obtožnico, a to se za zdaj še ni zgodilo. Se je pa nedavno v tem primeru zgodil pomemben korak naprej.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Svet
S pesmijo proti skrajni desnici
Prejšnjo sredo je predsednik madžarske vlade Viktor Orbán dobil redko priložnost, da v evropskem parlamentu nagovori poslance, in sicer zato, ker Madžarska zdaj predseduje svetu EU. Hkrati je to država, ki je med članicami EU prav zaradi avtoritarnosti Orbánovega režima in njegovega ogrožanja demokracije zadnja leta deležna daleč največ kritik in evroposlanci se jih niso vzdržali niti ob premierovem nastopu. Predstavniki levih strank pa so šli še korak dlje, po njegovem nastopu so vstali in v plenarni dvorani evropskega parlamenta v Strasbourgu zapeli Bella ciao, eno najbolj znanih protestnih pesmi.
-
18. 10. 2024 | Mladina 42 | Kultura
Zdi se, da si je seriji Emily in Paris (Emily v Parizu), eni najbolj gledanih Netflixovih televizijskih produkcij, ki jo je zakrivil Darren Star, pred tem avtor uspešnic Beverly Hills 90210 in Seks v mestu, s četrto sezono vendarle uspelo izboriti vidnost, kakršna bi ji nekoč z lahkoto pripadla že na samem začetku. A standardi so danes drugačni, gledalci in recenzenti smo zahtevnejši, od serij pričakujemo, da nas bodo najmanj izobrazile ali angažirale, Emily in Paris pa se temu namerno izogiba, želi le, da se ob njej zabavamo. Vlaga sicer v spodbujanje enakopravnosti med spoli in obsoja spolno nasilje nad ženskami, sicer pa je klasična romantično-pisarniško-komična nanizanka z luknjami v scenariju in neprepričljivimi igralci (ter nekaj častnimi izjemami). Tako pravzaprav ne preseneča, da je že vsa leta hkrati ena najbolj priljubljenih serij in tudi ena najbolj kritiziranih.
-
11. 10. 2024 | Mladina 41 | Politika
Ta petek, na dan izida tokratne številke Mladine, bi morali poslanci na izredni seji državnega zbora odločati, ali naj Asta Vrečko še naprej vodi ministrstvo za kulturo ali ne. Takšen je bil vsaj načrt poslancev opozicijskih strank SDS in NSi, ki so zahtevo za sklic izredne seje napisali tako, da bi šlo pravzaprav za »mini interpelacijo«. Zakaj »mini«? Pri pravi interpelaciji so postopki dolgotrajni. O tem, ali naj ministrica odide ali ostane, bi poslanci glasovali šele čez dober mesec. Vendar poslanci SDS in NSi niso hoteli čakati. Ministrico so želeli v središče pozornosti postaviti takoj, zdaj.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
»K nikomur ne sodim in nisem nikomur nič dolžan. Odgovarjam kvečjemu civilni družbi.«
Jure Novak je bil zadnja tri leta direktor Prešernovega gledališča Kranj, pred tem je med drugim deloval kot umetniški vodja Gledališča Glej, sicer pa je gledališki režiser, performer, glasbenik, pesnik, na začetku poklicne poti je v Mladini objavljal reportaže, bil je računalniški programer. Cankarjev dom je januarja lani gostil njegovo odlično sprejeto predstavo Pasja procesija, ki jo je zasnoval na zgodnejših pesmih Svetlane Makarovič, v njej pa je otrokom pojasnil, kdo so begunci in zakaj prihajajo v Evropo. S 15. oktobrom bo Jure Novak v Cankarjev dom, našo največjo kulturno-kongresno ustanovo po površini in po številu in zasedenosti dvoran, pa tudi po zahtevnosti in pestrosti izvedenih programov, vstopil kot novi generalni direktor. Položaj prevzema v času, ko je ustanova pod drobnogledom kriminalistov in drugih nadzornih organov.
-
4. 10. 2024 | Mladina 40 | Kultura
Bodo izkazali spoštovanje Svetlani Makarovič?
Te dni je mandat začel nov upravni odbor Prešernovega sklada, katerega ključna naloga je, da vsako leto objavi javni poziv k podaji predlogov za podelitev najvišjih nagrad za umetniško ustvarjanje in o nagrajencih nazadnje tudi odloči. Ta organ je enkrat bolj konservativen, drugič bolj progresiven, odvisno od političnih barv vlade, ki ga imenuje. Le nekajkrat doslej pa je postregel z zares vprašljivimi, ideološko obarvanimi odločitvami. Leta 2014 je upravni odbor pod vodstvom Janeza Bogataja, denimo, nagrado Prešernovega sklada namenil Jožetu Možini in njegovemu dokuju o Pedru Opeki. Leta 2000 pa je izsilil nagrado za življenjsko delo za patra Marka Rupnika. Druga nagrajenka za življenjsko delo Svetlana Makarovič se je nagradi takrat protestno odpovedala. Ko pa jo je dve desetletji kasneje želela dobiti, ji upravni odbor plakete ni hotel izročiti. Celo trmaril je in s tem izkazal nespoštovanje do umetnice.
-
20. 9. 2024 | Mladina 38 | Kultura
Bitke za Cankarjev dom – bitke vseh bitk, ki se je v zadnjih mesecih odvila na področju kulture – je konec. Na zadovoljstvo glavnine od skoraj 160 zaposlenih v tej največji javni kulturni in kongresni ustanovi, tako po površini kot po številu dogodkov, zasedenosti dvoran ter zahtevnosti in pestrosti izvedenih programov, jo je v torek dobil Jure Novak, kulturni menedžer, ki zadnja leta vodi Prešernovo gledališče Kranj. Njegovi sopotniki pravijo, da ga vodi uspešno, med drugim mu je v zadnjem času uspelo izboriti občutno več sredstev za Teden slovenske drame, ki ga pripravlja to gledališče, uspešno je pridobival tudi sredstva EU, kar je v času vse višjih cen in rahlega upada sredstev za programe gledališča izjemnega pomena. Pred tem je Novak med drugim deloval kot umetniški vodja Gledališča Glej, sicer pa je gledališki režiser, performer in nekdanji novinar, ki iz prve roke pozna današnje ključne izzive javnih zavodov, nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi. To je med drugim dokazal z angažmajem v aktivu delavcev in delavk v kulturi, ki je nasprotoval političnemu izživljanju nad področjem kulture v času tretje vlade Janeza Janše.
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura
Računsko sodišče se z izplačilom nagrade Svetlani Makarovič ni strinjalo
Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo o predlogu zaključnega računa proračuna za leto 2023, nekoliko presenetljivo pa je bil v zvezi z njim skorajda največ medijske pozornosti deležen primer, ki mu je v obsežnem, 129-stranskem poročilu posvečena le dobra stran. Še več, ta primer v poglavju, kjer so navedeni kršitelji in kršitve predpisov o poslovanju, sploh ni bil omenjen. Zakaj je torej zbudil pozornost, kateri od tistih, zaradi katerih je računsko sodišče predlogu zaključnega računa za leto 2023 izreklo mnenje s pridržkom, pa ne?
-
13. 9. 2024 | Mladina 37 | Kultura
Izid ob težko pričakovanem glasovanju, ki je na svetu RTV Slovenija potekalo prejšnjo sredo, je marsikoga presenetil. Že vseskozi je sicer veljalo, da ima Natalija Gorščak, dosedanja v. d. direktorice uprave, v boju za položaj predsednika ali predsednice uprave RTV Slovenija s polnim mandatom nekoliko prednosti pred protikandidatom Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija. A na koncu odločanje ni bilo nič kaj tesno: Natalija Gorščak je zbrala kar 11 glasov, za Mirka Štularja so glasovali štirje svetniki, tretji kandidat, Boris Tomašič, eno od vodstvenih imen propagandnega imperija stranke SDS, pa je po pričakovanjih ostal povsem brez podpore. En glas je bil neveljaven.
