”Ker v kriznih časih potrebujemo pragmatično politiko”

Zakaj ste tako odločno podprli prav Jankovića, ne pa drugih novih kandidatov, ki vstopajo v politiko, recimo Matjaža Hanžka?

Program gibanja za trajnostni razvoj TRS mi je zelo blizu in upam, da bo ta stranka v prihodnje imela pomembno vlogo na slovenskem političnem prizorišču in vpliv na naš razvoj. Tudi na teh volitvah, ki jo časovno prehitevajo, želim stranki čim boljši uspeh. Slovenija potrebuje politiko, ki bo v času razčlovečenega finančnega kapitalizma tudi vrednotno osmišljala družbeni razvoj, hkrati pa v teh kriznih časih tudi pragmatično politiko, ki je že dokazala, da zna povezati stroko za uspešno in učinkovito uresničevanje programskih ciljev.

Toda ali ni Janković vendarle predstavnik finančne elite, ki se je obogatila s tranzicijo, in sicer neupravičeno, kot je pokazala sedanja ekonomska kriza?

O tem, kdo se je in kdo se ni neupravičeno obogatil, morajo presoditi pristojne institucije. Da se ti postopki tako dolgo in brez epiloga vlečejo, je slabo, ker to zastruplja družbeno ozračje, omogoča politične manipulacije in diskvalifikacije ljudi ter najeda pravno in socialno državo.

"Svet zarot ni moj svet. S špekulacijami se ne ukvarjam. Janković in Virant sta za svoje volilne liste oba zastavila svoji imeni."

Preseneča tudi dejstvo, da ste se distancirali od SD. V preteklosti ste večkrat opravičevali položaj Boruta Pahorja, ki je vodil vlado v času globoke recesije. Ali podpora Jankoviću vendarle ni tudi kritika dela Boruta Pahorja?

Glede na to, da nisem bil vpet v SD, se tudi distancirati nisem mogel. Res pa sem bil njen volivec. Nikakor ne odrekam dosežkov niti vladi niti njenemu predsedniku. Še posebej pri ohranjanju socialne stabilnosti družbe. Doseženi so bili v zelo zahtevnih mednarodnih gospodarskih okoliščinah, ko je kriza šele stopila na svojo uničujočo pot in pokazala tudi vso slabo dediščino prejšnjih let. Hkrati je naletela tudi na ostre opozicijske blokade nekaterih pomembnih iniciativ. A dejstvo je, da vlada ni bila najboljše vodena, da ni znala določiti jasnih prioritet, nanje usmeriti vse svoje pozornosti in jih zajeti v celovit paket zakonodajnih in drugih ukrepov ter imeti pobudo v dialogu o alternativnih rešitvah s socialnimi partnerji. Nasploh pa politična podpora ni dana zaradi političnega voditelja ali strankarske elite, pač pa zaradi Slovenije.

Novi predsednik vlade, če hoče biti alternativa, ne sme ponoviti tega, kar sta naredila oba predhodnika, Janez Janša in Borut Pahor?

Bolj pomembno je, kako bo znal v sedanjih kriznih razmerah nadgraditi tisto, kar sta dobrega naredila njegova predhodnika, predvsem pa povezati in uskladiti razvojne strategije in ukrepanja različnih sektorjev, ki se zdaj med seboj tudi izključujejo.

Bi morala prihodnja vladna politika iti v smeri minimalne ali ozke države? Ali na drugi strani podpirate ideje, kot so ponovna obdavčitev premožnejših, davek na finančne transakcije ali nekakšen boj proti davčnim oazam?

Slovenija bi potrebovala kakovostno in učinkovito državno upravo, ki je v službi državljanov. Potem bi lahko bila tudi manj številna. Kar zadeva obdavčitve, pa ideje, ki jih omenjate, podpiram.

Podpirate recimo idejo Zaresa, da bi po vzoru Švedske tudi v Sloveniji plačana dohodnina postala javna informacija?

Da.

Znana je vaša izjava, da Slovenija potrebuje žlahtno, konservativno stranko. Bi lahko kaj takšnega nastalo iz Virantove skupine?

To bo pokazal čas. Enako kot prepričanje, da gre v bistvu za neoliberalistično ponudbo razvoja slovenske družbe.

Kakšna pa je po vašem bistvena razlika med Virantom kot novo stranko na desnici in SDS ali Janezom Janšo?

Gospod Virant obljublja strokovnost in neideološkost. Sicer pa bodo programi in dejanja pokazali razlike.

Kako transparentne so po vašem te nove alternative? Mnogi se namreč sprašujejo, ali nastop Viranta ni dogovorjen s SDS, isto pa bi lahko rekli tudi za nastop Jankovića. Konec koncev so vse leve stranke dogovorno obstruirale zaslišanje Jankovićevega sina v parlamentu.

Svet zarot ni moj svet. S špekulacijami se ne ukvarjam. Navsezadnje sta za svoje volilne liste oba zastavila svoje ime.

Novi obrazi so načeloma vedno dobrodošli, toda ali po drugi strani ne drži tudi, da bo odgovornost v slovenski politiki precej načeta, če bomo vsake štiri leta volili nova gibanja brez znane preteklosti?

To je resen problem. Nastane pa vselej, kadar v političnih in državnih strukturah, zlasti v strankah, ni normalne generacijske kadrovske obnove. To se je zgodilo tudi v Sloveniji.