Borut Mekina
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Politika Za naročnike
Devetdeseta leta so bila čas tako imenovane Slovenije kot zgodbe o uspehu, kot je sebe in državo v tistem času oglaševala vladajoča Liberalno-demokratska stranka (LDS). Ne sicer brez podlage: politične razmere so bile v državi stabilne, tedanje tri Drnovškove vlade so sledile nekakšni konservativni politiki ekonomskega gradualizma, ki je s svojimi gospodarskimi rezultati kljuboval tedaj prevladujočim neoliberalističnim težnjam v mednarodnem okolju. Slovenija je bila tedaj čudež na zemljevidu EU, bila je motnja v poplavi siceršnjih prepričanj, da sta zasebna iniciativa ali privatizacija izvor splošnega dobrega. Hkrati pa tudi ni bila država, ki bi jo morali v Bruslju posebej voditi in podučevati. Za to prvo obdobje sta bila značilna močno državno gospodarstvo in usklajenost delovanja med podjetji in politiko, med katerimi ni bilo prave ločnice. Da bi si kak predsednik uprave NLB privoščil ponavljati, kako zanič je vlada, je bilo v devetdesetih nepredstavljivo. Značilen trenutek, ki je dobro ponazoril tedanje razmere in je hkrati tudi napovedal začetek nove dobe, je bil skrivni posnetek pogovora tedanjega premiera Antona Ropa s predsednikom uprave Mercatorja Zoranom Jankovićem. »Politika te je nastavila, jaz sem te nastavil!« mu je zažugal.
-
12. 7. 2024 | Mladina 28 | Politika Za naročnike
Vlada / »Zagotovo smo zaslužni tudi mi.«
So dobri gospodarski rezultati le posledica mednarodnih okoliščin in sreče ali je k temu prispevala tudi vlada, smo vprašali ministrstvo za finance in ministrstvo za gospodarstvo. Iz vlade so nam seveda odgovorili, da gre za kombinacijo obeh dejavnikov, »zagotovo pa so k ohranjanju gospodarske aktivnosti v Sloveniji kot tudi ekonomski uspešnosti države prispevali ukrepi vlade«, so poudarili. Že, že, a kako?
-
5. 7. 2024 | Mladina 27 | Politika Za naročnike
Za plevel je to dobra novica: kaj se bo zgodilo s stavbo na Litijski, še ni jasno – in verjetno še vsaj nekaj let ne bo. Ministrstvo za pravosodje je stavbo prevzelo, jo zavarovalo in zaplombiralo, okolico so očistili igel, zdaj iščejo denar za sanacijo strehe, ki pušča. Ampak to bo bolj začasna rešitev. Kaj ali kdo bo tam bival ali delal, ni še nikomur jasno. Uradno je stavba v lasti Republike Slovenije, z njo pa upravlja ministrstvo za pravosodje; verjetno bo v naslednjem koraku ustanovljena delovna skupina, ki bo morala najti neko rešitev. Za zdaj so mogoči prav vsi scenariji; nekateri odgovorni za projekt, s katerimi smo govorili, zagovarjajo celo rušitev obstoječega objekta. A v vsakem primeru bo postopek dolgotrajen. Potem ko bodo vpleteni dobili neko idejo, kaj naj bi tam kdo počel, bo iz tega nastala investicijska dokumentacija, na podlagi investicijske dokumentacije pa bo nekoč v prihodnosti ministrstvo za pravosodje – ali katero drugo – lahko v napovedi proračuna rezerviralo denar.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Družba
Na splošno v Sloveniji živimo vse bolje in bolje. Gospodarska rast je pozitivna – Banka Slovenije je podatek o njej ta teden ponovno popravila navzgor – brezposelnost je nizka, ankete kažejo precej optimistično sliko. Odkar statistični urad spremlja podatke o kakovosti življenja, ta nenehno raste in zadnja leta je napredek še opaznejši. Leta 2005 si je počitnice recimo lahko privoščilo 65 odstotkov ljudi, v zadnjih treh letih je bilo takšnih že okoli 80 odstotkov. Od leta 2012 statistični urad meri tudi splošno samooceno zadovoljstva z življenjem, in ta se je zvišala s 7,1 na 7,7 točke od desetih, kar je občutno izboljšanje. Očitno je, da nam gre v gmotnem smislu vse bolje: pred desetimi leti si je manj ljudi lahko redno privoščilo nova oblačila, čevlje in prostočasne dejavnosti kot lani. Leta 2010 je imelo 26 odstotkov gospodinjstev sušilni stroj, leta 2022 pa že 43 odstotkov, leta 2014 se je 83 odstotkov Slovencev lahko vsaj enkrat na mesec družilo ob pijači ali jedači, leta 2022 že 93 odstotkov. Slovenci imamo radi avtomobile – prodaja je letos za 6,6 odstotka višja kot lani.
-
28. 6. 2024 | Mladina 26 | Politika
V državi mrgoli najrazličnejših zdravstvenih društev in združenj, a velika večina jih zastopa ozke, zasebne interese. Zdravniške organizacije, od zdravniške zbornice, zdravniškega društva do sindikata Fides, so večinoma stanovska združenja zdravnikov. Imamo tudi veliko društev bolnikov, a jih s takšnimi ali drugačnimi interesi financirajo ali podpirajo posamezna zdravstvena podjetja. V preteklosti so imeli o zdravstvu veliko povedati upokojenska društva in sindikati – in spet se je izkazalo, da so oboji imeli sklenjene sponzorske pogodbe z zasebnimi zdravstvenimi zavarovalnicami. V Sloveniji imamo tudi množico različnih »specialnih« društev, katerih glavni namen pa ni razvoj neke medicinske discipline, ampak pretakanje denarja. Takšno je bilo Društvo za razvoj ortopedije – leta 2022 obsojeni zdravniki ortopedi so naročali medicinske pripomočke pri nekaterih podjetjih, ta pa so v zameno »donirala« denar njihovemu društvu.
-
21. 6. 2024 | Mladina 25 | Družba
»Stroški so vse večji, velik problem je tudi dostopnost do stanovanj«
Sabina Lange je znanstvena sodelavka na Centru za mednarodne odnose, na Fakulteti za družbene vede, zadnjih 15 let pa je delala tudi na Evropskem inštitutu za javno administracijo (EIPA) v Maastrichtu. Tam je diplomate in uradnike držav članic EU usposabljala za predsedovanje EU, uradnike in diplomate, zaposlene v EU-institucijah, pa je učila o delovanju unije. Je torej ena naših najboljših poznavalk notranjega ustroja Evropske unije v vseh njenih odtenkih.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Najodvratnejši plakat kampanje pred EU-volitvami so po mnenju nemškega časopisa Bild izdelali avstrijski svobodnjaki (FPÖ). Na sredini tega izdelka je slogan »Ustavimo EU norijo«, v ozadju se v črno-beli tehniki objemata predsednica komisije EU Ursula von der Leyen in ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski, mimo njiju letijo rakete in slogani: »vojno hujskaštvo«, »korona kaos«, »eko komunizem«, »azilna kriza«. »Evropa je projekt miru, Avstrijci pa smo glasovali za vsakogar, za vsako stranko, ki je napadala EU. Avstrijci smo glasovali za vojno,« je razočarano ugotovil eden od komentatorjev avstrijskega tednika Falter, zgrožen nad zgodovinsko zmago te skrajno desne stranke FPÖ. Njeni predstavniki so se namreč v zadnjem letu spremenili v nekakšne mirovnike, še nedavno pa so bili veliki navdušenci nad vojaško močjo in suverenostjo Vladimirja Putina in so se mu hodili klanjat. Sedaj pa za gospodarske posledice vojne v Ukrajini, kot je inflacija ali energetska draginja, krivijo priročno žrtev – Ukrajince. Kar je pravzaprav tudi argument Putina pri njegovih verbalnih napadih na EU.
-
14. 6. 2024 | Mladina 24 | Politika
Parlamentarna preiskovalna komisija, ki preiskuje sume političnega vmešavanja v delo policije, je ta teden končno zaslišala nekdanjega direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja. Pod njegovim vodstvom je urad leta 2021 na podlagi anonimnih prijav začel s pregledovanjem množice precej zasebnih podatkov, ki so razvidni iz bančnih računov. Podatke je Žugelj od bank zahteval celo na USB ključkih in ne po zavarovani povezavi. Na uradu, kjer so za ta namen zaposlili večinoma neizkušen novi kader, člane SDS, so oblikovali celo posebno skupino, ki se je s tem ukvarjala.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Obstajata dve razlagi medčloveških odnosov. Ena je optimistična, druga je pesimistična. Sledimo jima lahko v filozofiji in teoriji o tem, kako naj bi se človeški rod politično organiziral. Najbolj priljubljena in razširjena je pesimistična razlaga, ta pravi, da človek na koncu razume le prisilo in da so pomembni zgolj interesi. Teorija, ki ustreza tej razlagi na ravni odnosov med državami, se imenuje realizem. Države živijo v kaosu, pravi ta razlaga, v njih ni nobenih pravil, nobene vrhovne avtoritete in te razmere ustrezajo nekakšnemu naravnemu, primordialnemu človekovemu stanju. Kakšen je človek v tem stanju brez policije ali države? Angleški filozof Thomas Hobbes je rekel: Homo homini lupus ali: Človek človeku volk. Tako so si Angleži nekoč predstavljali barbare. Napredek in civilizacija, so dodali, prideta šele s policijsko prisilo, vojsko in vsemi drugimi institucijami.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Koliko evropskih poslancev bi dobil kdo?
Na grafu je predstavljena ocena, koliko evropskih poslancev bi na volitvah v tem trenutku dobila posamezna evropska politična skupina. Graf je izdelan na podlagi raziskav javnega mnenja v posamezni državi, iz teh izsledkov nato na portalu Politico izračunajo število poslancev. Ocena je seveda približna in ni odvisna le od javnega mnenja, ampak tudi od spreminjajočega se članstva posameznih nacionalnih političnih strank v evropskih političnih skupinah, za povrhu pa ne tako redko politične skupine v Bruslju nekatere poslance tudi izključijo ali pa pridobijo nove. Iz grafa je razvidno, da je v EU največja politična skupina Evropska ljudska stranka EPP (svetlo modra), sledijo ji socialisti (S & D). Rumena barva predstavlja liberalce (Renew), zelena pa Evropske zelene. Poleg teh treh »koalicijskih« političnih skupin črna barva predstavlja skrajno desno skupino Identiteta (ID), temno modra pa manj skrajno desno skupino Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), katere člani so predvsem poslanci poljske stranke Zakon in pravičnost. Temno rdeča barva na drugi strani političnega pola predstavlja skupino Evropska levica, katere članica je tudi slovenska Levica. Drugi poslanci niso vključeni v skupine.
-
7. 6. 2024 | Mladina 23 | Politika
Samovoljni župan in Titova ulica
Oktobra 2011 je ustavno sodišče sprejelo presenetljiv sklep in z njim razveljavilo odlok, s katerim je ljubljanska občina novo ulico, ki se vije v okolici Stožic, poimenovala Titova. Večina ustavnih sodnikov se je strinjala s tezo, da ime Josipa Broza - Tita simbolizira totalitarni režim, zato naj bi bilo novo poimenovanje ulic njemu v čast in v spomin razumljeno kot podpora nekdanjemu režimu. Takšno pojmovanje zgodovine je rokohitrsko, a odločitve ustavnega sodišča se pač upoštevajo. Ljubljana je nato novo vpadnico preimenovala v Štajersko cesto. Ta odločitev ustavnega sodišča ne velja za stara poimenovanja cest in trgov, v Mariboru je tako še vedno Titova cesta, prav tako v Senovem in Slovenski Bistrici, v Velenju, Postojni in Kopru pa imajo Titov trg.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Vladimir Prebilič je dolgoletni župan Kočevja, diplomirani geograf in zgodovinar, doktor obramboslovja, bil je že kandidat za predsednika republike, bivši član SD, ustanovitelj županske stranke Gibanje za Slovenijo in odslej po političnem prepričanju prvi kandidat zelene stranke Vesna za evropskega poslanca. Zakaj bomo v Mladini pred EU-volitvami v intervjujih predstavili le Prebiliča? Stranka Vesna na tokratnih volitvah izstopa. Po javnomnenjskih raziskavah se ji obeta izvolitev vsaj enega od kandidatov. Stranka Vesna je tudi nekaj posebnega, je združenje trmastih ekologov, na čelu z nagrajencem za okoljski aktivizem Urošem Macerlom.
-
31. 5. 2024 | Mladina 22 | Politika
Spoštovani minister Klemen Boštjančič, spoštovana državna sekretarka Katja Božič, pri Mladini imamo še vedno redno zaposlene novinarje in urednike. Če bi po zgledu marsikatere druge medijske hiše ali v skladu s podjetniškimi usmeritvami naši novinarji in uredniki redno službo zamenjali za status samostojnega podjetnika, bi se naši osebni dohodki zvišali za kakšno tretjino. Z vidika delovnopravne zakonodaje bi bilo s tem vse po črki zakona. Vsak novinar bi potreboval svoj prenosni računalnik, ne službenega. Ob tem, se dobro zavedamo, bi bili deležni še številnih drugih podjetniških bonitet.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Politika
Prvega zdravnika, samostojnega podjetnika, smo v Sloveniji dobili jeseni 1991. To je bil travmatolog in kirurg Franc Koglot, ki ga starejše prebivalke in prebivalci poznajo kot znamenitega zdravnika jugoslovanske smučarske reprezentance. Za seboj ima res bogato kariero. Šestinpetdeset let dela v medicini, več kot 1000 operacij in kakšnih 40 tisoč pregledov. Koglot, ki je letos dopolnil 80 let, še vedno dela: prostovoljno v ambulanti svoje žene, fiziatrinje, pomaga z nasveti. Zakaj je postal zdravnik in podjetnik in kakšno je danes njegovo mnenje o privatizaciji zdravstva? Koglot pravi, da je medicina zanj najlepši poklic, in če bi lahko, bi operiral zastonj. Ni bil pravi podjetnik, nam je povedal, podjetje je ustanovil zaradi svetovanja: »Ves čas sem bil zaposlen v šempetrski bolnišnici in nikjer drugje se nisem ukvarjal s kirurgijo.« Denar zanj tudi nikoli ni bilo vodilo. Ko je zdravniško kariero začel, se spominja, naj bi bilo razmerje med plačo čistilke in zdravniško plačo 1 : 2, kar nikogar ni motilo. Svojim naslednikom, mladim zdravnikom, pa svetuje, naj jih nikar ne vodi pohlep.
-
24. 5. 2024 | Mladina 21 | Politika
Kot je razkril zadnji primer samostojnega podjetnika in hkrati tudi ustavnega sodnika Klemna Jakliča, dvoživkarstvo ni zgolj zdravniški fenomen. Po zadnjem poročilu finančne uprave smo imeli v Sloveniji konec leta 2022 skoraj 70 tisoč tako imenovanih popoldanskih s.p.-jev, torej podjetnikov, ki so hkrati tudi redno zaposleni. V vseh teh primerih lahko prihaja ali do mešanja med javnim in zasebnim ali do nelojalne konkurence, do zlorabe notranjih informacij ali do izkoriščanja položaja. Glede na področje dela naj bi pri tem izstopale strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, kjer je aktivnih 28,2 odstotka popoldanskih samostojnih podjetnikov, 9,1 odstotka teh podjetnikov dela v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, čemur sledijo zaposleni v kulturnih, razvedrilnih in rekreacijskih dejavnostih.
-
17. 5. 2024 | Mladina 20 | Politika
Poljski intelektualec Adam Michnik, disident v času komunizma, je pred ducatom let v pogovoru za Mladino politiko v vzhodnoevropskih tranzicijskih državah razdelil na normalno in noro. Predlagal je, naj analitiki pri nas političnih strank ne delijo na podlagi zahodnoevropskih pojmov, kot sta levica in desnica, ampak na stranke, ki živijo znotraj ustavnih okvirov, in na revolucionarne stranke, na »živalski svet«, ki ustavo krši. Tako je to delitev opisal na primeru Poljske: »Normalna Poljska razpravlja. Zavzema se za višje ali nižje davke, je za uvedbo evra ali proti njej. Nenormalni del Poljske pa trdi, da so komunisti zavzeli državo in ob pomoči ruskega KGB ubili njihovega bivšega predsednika Lecha Kaczyńskega,« je pripovedoval. Ta nora skupina ljudi torej »spretno izkorišča populizem, nacionalizem, ksenofobijo, klerikalizem in si prizadeva za avtoritarno državo«.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Politika
Čez mesec dni, v nedeljo, 9. junija, bodo v Sloveniji in v večini ostalih članic volitve v evropski parlament. Za zdaj kaže, da bomo devet evroposlancev izbirali med vsaj 13 listami. Na volitve se bodo odpravile vse parlamentarne stranke in tudi številne zunajparlamentarne, kot so Vesna, Pirati, SLS, Zeleni Slovenije, Resnica, Dobra država s stranko DeSUS in stranka Nič od tega. Za EU-volitve je v Sloveniji značilna nizka udeležba: leta 2019 se jih je udeležilo zgolj 28 odstotkov upravičencev, kar je le polovica povprečja EU. Posledica nizke udeležbe je, da na teh volitvah v Sloveniji že tradicionalno slavijo stranke z najzvestejšo bazo, kot je evrokritična SDS. Še ena značilnost evropskih volitev pa je tudi precejšnja zmeda o tem, za kaj pri njih dejansko gre. Mnogi politiki se namreč na evropske volitve odpravljajo z obljubami, ki z EU nimajo veliko skupnega.
-
10. 5. 2024 | Mladina 19 | Družba
Stavka sindikata Fides, ki se je začela 15. januarja, traja že 16 tednov, a vsaj v prvih dveh mesecih, to je januarja in februarja, večjih vplivov na število obravnav in daljšanje čakalnih dob ni bilo. Dejansko je bil zdravstveni sistem v uvodnem delu stavke, januarja in februarja, učinkovitejši kot v enakem obdobju lani. Tako so po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) januarja in februarja v ambulantah družinske medicine opravili 6,4 odstotka več obravnav kot pred enim letom v istem obdobju, v specialističnih dejavnostih pa 5,3 odstotka. A v Fidesu so v začetku marca stavko zaostrili, potem ko so mnogi zdravniki odpovedali soglasja za nadurno delo, in marca je zdravstveni sistem začel nazadovati.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Politika
Komunistična županja mesta Gradec / »Komunisti v Avstriji smo nekakšni otoki upora«
Ko je v Gradcu, drugem največjem avstrijskem mestu, pred dobrima dvema letoma na lokalnih volitvah zmagala komunistična stranka, se je marsikdo šalil, češ ali ji je Severna Koreja že čestitala, ali pa pripomnil, da pri komunistih vsak izid, nižji od sto odstotkov, dejansko pomeni razočaranje. Nekateri so mesto preimenovali celo v Leningradec. A šalo na stran, v Gradcu res vlada Komunistična stranka Avstrije (KPÖ) z županjo Elke Kahr, ukrepi in politike, ki jih zastopata stranka in županja, pa so komunistični. Komunisti so v zadnjih dveh letih dosegli zmago še v številnih drugih avstrijskih mestih, med drugim v Salzburgu, niso pa se še prebili v parlament. Kako jim to uspeva? Že ob prihodu v županjino pisarno sva bila s fotografom nemalo presenečena: sprejeta sva bila v slovenščini, v pisarni pa so bila igrala za otroke, na katerih se lahko malčki zamotijo, če pridejo njihovi starši k županji reševat svoje težave. »Tudi moj mož je novinar,« je dejala pred začetkom pogovora. »Med drugimi ima zasluge za to, da so avstrijski komunisti preživeli najhujše čase in so zdaj v vzponu, ker so se tedaj zavestno odpovedali marksistični latovščini,« naju je pozdravila.
-
3. 5. 2024 | Mladina 18 | Politika
V teoriji iger je znan koncept »zapornikove dileme«. Gre za namišljeno situacijo, v kateri policisti ločeno zaslišujejo dva osumljenca, ki se morata odločiti, ali bosta sodelovala s policijo ali pa bosta izdala drug drugega. Če nihče od njiju ne prizna zločina, potem oba dobita eno leto zapora. Vendar policisti vsakemu od njiju ponudijo nagrado: če bo izdal kolega, bo odšel na prostost, izdani pa bo dobil tri leta zapora. Prvi lahko prime za to vabo, a je v ozadju past: če bo za vabo prijel tudi drugi osumljenec, bosta oba dobila dve leti zapora. Nauk te namišljene igre je enostaven: kriminalci med seboj ne sodelujejo, pri njih je varanje tudi takrat, ko jih zaslišuje policija, najboljša strategija.
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Družba
Stenice so odšle na izlet v Pariz in ga preplavile – so zapisali v Časorisu, časopisu za otroke lani oktobra. »Bo krvoločni pohod pariških stenic segel do Slovenije?« so zapisali v Delu isti teden. »Stenice po drami v Parizu začeli opažati tudi v Londonu,« so nadaljevali na RTV Slovenija. »Parižani obupani zaradi stenic, ki mrgolijo povsod,« je pisalo na N1. »Panika in gnus v Franciji: državo preplavile stenice,« so nadaljevali v Siolu. »Stenice tudi v Sloveniji: kaj na terenu opažajo podjetja,« so šli na N1 raziskovalno naprej. »Invazija stenic: kar se dogaja v Parizu, bi se lahko kmalu zgodilo po celem svetu,« je zapisal spletni časopis Slovenec. In kot da to ne bi bilo dovolj, smo jih že videli naprej proti jugu: »Nadloga iz Pariza prispela na Hrvaško! Ali sploh veste, kako se prenašajo?« so kolegi pri 24ur še prilivali olja na ogenj ...
-
26. 4. 2024 | Mladina 17 | Svet
Nekdanji grški minister za finance Janis Varufakis je zmagal, ker ni smel v Nemčijo
Potem ko je Hamas napadel Izrael, ta pa se je Palestincem maščeval z bombardiranjem Gaze, so mnoge države uvedle stroge omejitve protestiranja, še posebej protestov v podporo Palestincem. V Avstriji, na Madžarskem in v Švici so tako posamezna mesta skušala prepovedati kar vse propalestinske proteste, drugje so začasno prepovedali kakršnekoli proteste. V Franciji, kjer je skupnost Judov in Arabcev največja, je njihovo notranje ministrstvo že lani skušalo prepovedati propalestinske proteste, »ker bi lahko povzročili motnje javnega reda in miru«, a je sodišče ta poskus zavrnilo.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Ruska obveščevalna aktivnost in propaganda sta v Sloveniji od jeseni »na polnih obratih«, nam je povedal eden od članov našega obveščevalnega aparata, ki seveda ne želi biti imenovan. Spremembe naj bi zaznali že konec leta 2022, ko je Rusija našo državo uvrstila na seznam neprijateljskih držav. Tedaj so v Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova) odkrili dva ruska vohuna posebne vrste, v žargonu imenovana »ilegalca«.
-
19. 4. 2024 | Mladina 16 | Družba
Preplah na slovenskih šolah pred morebitnim strelskim pohodom, ki naj bi se zgodil 10. aprila, je sprožil eden od uporabnikov spletnega portala 24ur. Uporabnik z imenom »Slava_Rusiji« je njihov članek o streljanju v šoli na Finskem drugega aprila komentiral z besedami: »10. aprila bo pa pri nas.« Na POP TV so komentar zaradi neprimernosti in kršenja pravil takoj izbrisali in o zapisu obvestili policijo. Kaj se je zgodilo potem, vemo: policija je obvestila šole, šole so obvestile starše, v Sloveniji je zavladala panika, mnogi starši svojih otrok tisti dan niso poslali k pouku.
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Družba
Prvi letošnji meteorološki podatki napovedujejo še eno poletje, v katerem bodo posledice globalnega segrevanja morda celo očitnejše kot lani. Izmerjene temperature so bile prejšnji teden, kot so sporočili iz agencije za okolje (Arso), rekordne na skorajda vseh merilnih mestih od Osilnice do Kredarice. Dosegli smo najzgodnejšo »tridesetico« v zgodovini merjenja, 7. aprila so v Osilnici že namerili 30 stopinj. Celo noči so bile tako tople, da so se ponekod že približale tropskim vrednostim – to je večerni temperaturi, višji od 20 stopinj. Že zgodaj spomladi tako doživljamo posledice podnebnih sprememb: »poletne« viharje aprila, vetrolom. Kako smo pripravljeni na novo vroče poletje?
-
12. 4. 2024 | Mladina 15 | Svet
Odkar je leta 2010 Viktor Orbán prevzel oblast na Madžarskem, je dodobra počistil z opozicijo v vseh njenih oblikah. Ne le, da na Madžarskem primanjkuje neodvisnih medijev ali nevladnih organizacij, tudi omembe vredne leve, socialdemokratske ali liberalne alternative ni. V zadnjih desetih letih so številne skupine poskušale zamenjati oblast na Madžarskem. Proti Orbánu so se borile opozicijske stranke posamezno, nato v združeni obliki – vse neuspešno. Ker je uspelo Orbánu madžarsko družbo potisniti na desno, se je leva opozicija na zadnjih parlamentarnih volitvah leta 2022 v že skoraj obupnem poskusu združila s skrajno desnico, to je s stranko Jobbik, pri podpori samooklicanemu konservativnemu kandidatu Petru Marki-Zayu, prav tako neuspešno.
-
5. 4. 2024 | Družba
Na UKC odpovedale vse MR naprave
Na UKC Ljubljana so potrdili naše informacije, da imajo trenutno zaradi odpovedi naprav za magnetno resonanco težave pri zagotavljanju diagnostičnih storitev. V naši najpomembnejši bolnišnici, na njihovem Kliničnem inštitutu za radiologijo namreč trenutno ne deluje več nobena od naprav za magnetno resonanco (MR), zaradi česar si v UKC za silo pomagajo z napravo, ki je na Medicinski fakulteti in še z eno, ki je na Onkološkem inštitutu.
-
5. 4. 2024 | Mladina 14 | Družba
O tem, ali bo vladajoči koaliciji uspelo uresničiti velike obljube o preporodu slovenskega nacionalnega stanovanjskega programa, bo na koncu presojal Črtomir Remec. Je starosta slovenske stanovanjske politike, lani je bil že tretjič imenovan za direktorja republiškega stanovanjskega sklada. Pod njim se je sklad usmeril v povečanje ponudbe javnih najemnih stanovanj, kar je nato postala tudi državna politika. Ta pa je zdaj pred odločilnim zadnjim letom: videli bomo, kako realne so bile obljube o novih 20 ali celo 30 tisoč stanovanjih v naslednjih desetih letih.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
»Oče je bil vratar, mati pa snažilka. Rasel sem s temeljnimi dilemami socialdemokracije.«
Trinajstega aprila bodo v Ljubljani na kongresu stranke SD delegati volili novo vodstvo. Za naslednika Tanje Fajon na čelu SD se potegujejo trije kandidati, in sicer vodja poslancev Jani Prednik, evropski poslanec Milan Brglez in ajdovski župan Tadej Beočanin. Prednik in Beočanin večjih sprememb pri vodenju stranke in kadrovskih premikih ne napovedujeta, večje spremembe pa bi v SD prinesel Milan Brglez, ki je hkrati tudi javnosti najbolj poznan. Na zadnjih volitvah za predsednika republike je Brglez v prvem krogu na tretjem mestu prejel 15 odstotkov glasov.
-
29. 3. 2024 | Mladina 13 | Politika
Smo pozabili, da nas je po osamosvojitvi med prvimi poleg Vatikana priznala tudi Palestina?
Kronologija uradnih slovensko-palestinskih odnosov sega v leto 1992. Palestina je bila tedaj ena od prvih držav, ki so priznale Slovenijo. Navadno se iz tistega časa kot države, ki je med prvimi priznala samoodločbo slovenskega naroda, spominjamo Vatikana, a bi lahko prav tako omenili Palestince, s katerimi nas sicer vežejo dobri odnosi še iz Jugoslavije. Toda Palestine v Sloveniji po letu 1992 ne omenjamo radi, glede temeljnih pravic njenih prebivalcev smo ali skrajno sumničavi ali celo nenačelni. Pred dobrimi petimi leti, ko Slovenija zaradi takšnih ali drugačnih interesov Palestine še vedno ni priznala, so iz Društva slovenskih pisateljev sporočili: »S kakšno hlapčevsko uslužnostjo se drznete v imenu slovenskega ljudstva, ki si je pred dvema desetletjema z 89 odstotki glasov priborilo neodvisnost in utrdilo ponos ter državni ugled, rogati temelju naše državnosti: pravici slehernega naroda do samoodločbe.«
