Zoran Janković: “Temeljno vodilo je spoštovanje človeka.”

“Temeljno vodilo mene kot predsednika uprave, kot župana, morda tudi kot predsednika vlade, je spoštovanje človeka. Zakaj so prodajalke jokale, ko so me odstavili?”

Župan Ljubljane Zoran Janković se je odločil, da se odpravi v boj za premierski sedež. Lažje bi mu bilo, če bi ostal v Ljubljani, tako priznava tudi sam, a pravi, da bi rad iz Slovenije naredil najboljšo državo. Janković v intervjuju pojasnjuje, kaj pomeni najboljša država, in hkrati govori tudi o svojih sinovih, o Electi in zemljiščih. “Sta moja otroka kužna,” se sprašuje, “naj ju izselim iz Ljubljane in Slovenije?” Volilne napovedi mu za zdaj ne kažejo, da bo s Pozitivno Slovenijo zmagal, a Janković pravi, da se je odločil. In da je z odločitvijo sprijaznjen.

Pravite, da ste gospodarstvenik. Moder gospodarstvenik se spusti v tiste naložbe, v katerih ima najmanj polovično možnost za uspeh. Ankete javnega mnenja za zdaj ne napovedujejo, da bo vaša lista zmagala. Se vam zdi, da je vaš izziv sestaviti novo vlado, preveč tvegan?

Ne vem, katere ankete so najbolj relevantne, a ne gre zanje. Zame je pomembneje, da življenje v Sloveniji trenutno ni prijazno, da je gospodarska rast nizka, da se razlika med odhodki in prihodki povečuje, da je treba takoj nekaj narediti. To so bili glavni motivi za mojo odločitev. In še, da je v Sloveniji preveč negativizma. Zato smo se z ekipo odločili, da se odpravimo v tekmo, naredili smo kratek in jasen program, sedaj pa se bodo državljani odločili, kakor se bodo. Zame cilj ni zmaga na volitvah, cilj je, da se Slovenija uvrsti med najboljše države na svetu. In jaz v to tudi iskreno verjamem.

Je res, da so vam ponujali, da bi prevzeli kakšno stranko?

Ni res, priznam pa, da so se pojavljala razmišljanja, da bi me nekatere stranke skupaj imenovale za svojega mandatarja. Na način, mi bomo šli v parlament, mi se bomo šli tam politiko, ti pa vodi tehnično vlado. To ideološko strankarstvo težko sprejemam in zato je naša stranka programska, odprta za vse. Ne kompliciram, ali kdo pride v stranko ali ne, ali je še v kakšni drugi stranki, meni to ni pomembno. Ljudje se morajo sami odločiti in se hkrati zavedati, da bodo tisti, ki bodo skupaj z nami, zelo veliko delali. Če so pripravljeni delati in sprejeti odgovornost, so dobrodošli.

Ali bodo na listi stranke Pozitivna Slovenija kandidirali tudi vaši sorodniki?

Ne da bi vedel. Vem pa, na kaj namigujete. Če me mama, žena in snaha podprejo, če se pojavijo na strankarskem kongresu, potem gre v prvi vrsti za izkazovanje zaupanja. A naj razčistimo, vsi, ki so se pojavili na ustanovnem kongresu, imajo neke želje, neke motive, neko voljo. A na koncu se bo lista kandidatov zelo jasno oblikovala v odboru, ki jo bo sestavil. In samo želja ne bo dovolj, da se bo kdo nanjo uvrstil.

Pravite, da ste za pozitivno Slovenijo. Zakaj ta pozitivna Slovenija ne vključuje Janeza Janše? Napovedali ste, da z njim nikakor ne boste sestavili koalicije.

Zato ker je Janez Janša s svojim političnim delovanjem dokazal, da nekaj govori, nekaj drugega pa dela. Danes vsi ponujajo sodelovanje, a poglejte, kaj se je zadnja tri leta dogajalo v parlamentu in kako je delovala njegova stranka. Ne predstavljam si, da bi sodelovala. Hkrati pa je glavni krivec za uničenje ceha slovenskih direktorjev in njihovega ugleda ter je tudi s tem povzročil zlom slovenskega gospodarstva.

Sem proti poslovanju v davčnih oazah. Če mi kdo zunaj Slovenije najde samo promil kakšnega lastništva v davčnih oazah, potem končam svojo politično pot.

Se je vaš odklonilni odnos začel v tistem času, ko so vas odstavili z mesta predsednika uprave Mercatorja?

Ne, tega ne bi izpostavljal. Iz Mercatorja me je sicer res odstavil nadzorni svet, ki sta ga imenovala Istrabenz in Pivovarna Laško. In tudi ne bi izpostavljal sestanka v pisarni Janeza Janše 12. avgusta 2005. O njem je vse povedal Boško Šrot v intervjuju za Delo, tudi Andrijana Starina Kosem. V mislih sem imel podjetja, ki so bila uspešna in so imela pred sabo dobro perspektivo, a so bila potisnjena navzdol, nekatera se še danes niso pobrala. Naj, in to namenoma, omenim le primorska: Hit, Luko Koper, Intereuropo. Janševa vlada je po sistemu, samo da je naš, zamenjala direktorje. Vsak pač ne more dobro voditi podjetja, strankarska izkaznica je premalo. V vodstvih podjetij, s katerimi je povezana tudi MO Ljubljana, sedijo vidni predstavniki SDS in SD, a delajo dobro in so moji dobri kolegi. Kaj delajo popoldne, je njihova stvar, pomembno je, da dobro vodijo svoje podjetje, da so strokovni na svojih področjih. Sam si recimo nikakor ne bi mogel predstavljati, da bi neki dan stopil pred sodelavce in rekel, poslušajte, uštel sem se, v stečaj bomo šli. Javnost in tudi mediji podcenjujete naše delo v Mercatorju. Ne govorim o nagradah, govorim o tem, kako smo se razširili na Balkan, kako smo prvi Mercator center decembra 2000 odprli v Sarajevu. V mesto, ki je bilo še razrušeno od vojne, smo pripeljali evropske standarde, odprli smo delovna mesta, nismo delali nobene degradacije. Češ, v Sarajevu je lahko slabša kakovost. Ne. Tudi ko smo odpirali center v Beogradu in Splitu, sta bila ta boljša kot slovenski, ker sta bila novejša. Treba je spoštovati ljudi, spoštovati različnost.

Kaj pa je potem narobe naredil Borut Pahor, da ste se danes, kakor vam nekateri očitajo, odpravili rušit levico?

O vladi, ki se ji izteka mandat, nisem rekel nič slabega. To je bila vlada, ki sem jo javno podprl. Nekateri celo pravijo, da je zaradi moje podpore leta 2008 zmagala. Ta vlada je naredila dve ključni zadevi: podpisala je arbitražni sporazum in rešila problem izbrisanih. To ji štejem v dobro. A ključna problema sta nazadovanje gospodarstva in strahovito nezaupanje v politiko. In to nezaupanje se kaže tudi v tem, da nočejo reševati nekoč uglednih podjetij. Recimo Vegrada, Viatorja&Vektorja, SCT. Naj direktorji odgovarjajo pred sodiščem, a škoda je, da je ob tem uničena tudi celotna gospodarska dejavnost, ki je bila dobra, ki je imela znanje, ljudi, trg. Naj ponovim, ključen problem Slovenije je, da smo izgubili celo generacijo direktorjev. Potrebujemo več Colaričev. Boris Andrijanič je bil direktor Krke več desetletij. Miloš Kovačič 20 let, Jože Colarič sedaj že deset let. Ti ljudje so živeli in še živijo s podjetjem. In takšnih ljudi primanjkuje.

Teorija, da je gospodarska kriza samo posledica menjave direktorjev, je vse-eno malce preozka. Krivda je predvsem v finančnih špekulacijah. Kaj sami menite o njih?

Bil je čas evforične ekonomije, kamorkoli si zjutraj vložil, je do večera vrednost narasla. Takrat se je zdelo, da je lahko vsak direktor. Mogoče se vam zdi moje razmišljanje preozko. A če bi takrat sprejeli, ne samo Janševa vlada, ampak že prej, naš predlog lastninjenja Mercatorja 4 krat 25 odstotkov, bi bile stvari drugačne, 25 odstotkov bi imeli zaposleni. Ne bi bilo težav Istrabenza, ne težav Pivovarne Laško, ne bi bilo prevzemov, ki so uničile podjetja. Ko je prišla kriza, s čim se ukvarjajo direktorji? S svojim podjetjem, njegovim preživetjem in razvojem, ali s tem, kako naj odplačajo kredite?

Po nekaterih analizah je bilo več kot pol menedžerskih prevzemov v Sloveniji speljanih napačno. Očitno ne gre le za personalne, pač pa sistemske napake.

Prej ste dejali, da razmišljam preozko, ko ne govorim o sistemu, pač pa o uničenju direktorskega ceha. Naj vas vprašam, kdo nas uvršča tako nizko na lestvice konkurenčnosti.

Slovenski pesimizem.

Čigav pesimizem?

Tistih, ki odgovarjajo na anketna vprašanja.

To so direktorji. V časih, ko sem bil sam direktor, je veljalo, da nam politika pomaga tako, da nas pusti pri miru. In da je dobro, če banke podpirajo podjetja, ki imajo dobro perspektivo, dobre načrte, dober trg. Vodja mora biti vizionar, pozitivec.

Čakajte malo, banke so podpirale tudi menedžerske odkupe.

Strinjam se, res so jih omogočile. A sedaj so se ustavile. Najprej so dajale vsem vse, sedaj ne dajejo nikomur nič. Blokirajo podjetja, celo taka z dobrimi razvojnimi načrti in posledično celotno gospodarstvo.

Če boste postali predsednik vlade, kako boste razrešili kreditni krč?

Banke morajo biti v pomoč podjetjem, ki imajo dobre poslovne načrte. Naj vam dam samo en primer. Tipična zgodba. Lani marca sta pri meni sedeli vodstvi Vegrada in NLB s predlogom. Prej sem ju nekaj časa nagovarjal, da bi stanovanja v Celovških dvorih ponudila za 1990 evrov za kvadratni meter. Vse skupaj bi jima prineslo okoli 96 milijonov evrov. Dolg za projekt je bil takrat visok 80 milijonov evrov, torej bi 16 milijonov evrov ostalo. A nič se ni zgodilo, šli so v stečaj, stanovanja so prazna, propadajo, in šele sedaj stečajnik razmišlja, da bi ponudil stanovanja po tej ceni, dolg pa je vmes narastel. Banke bi morale imeti vodstva, ki so se sposobna hitro in pravilno odločiti. V Ljubljani smo svoja neprofitna stanovanja v istem bloku vselili že lani.

Kljub gospodarski rasti so države vse revnejše. Eden izmed problemov je denar, ki je v davčnih oazah. Kaj z njim, kako boste kot predsednik vlade gledali na denar, ki beži iz države?

Tudi sam bi lahko posloval na ta način. A nisem, denar sem pustil v Sloveniji, podjetje sem prodal svojima otrokoma, da sta dobila neko varnost. Sam z davčnimi oazami ne poslujem.

Poslujeta pa vaša otroka.

Damijan je zelo jasno povedal, zakaj.

Zaradi nižjih davkov?

Govorim o nezaupanju, govorim o nezaupanju v Slovenijo in nezaupanju v razvoj države. Sam sem proti poslovanju v davčnih oazah. Če mi kdo zunaj Slovenije najde samo promil kakšnega lastništva v davčnih oazah, potem končam svojo politično pot, kar sem javno že povedal.

Nihče izmed protikandidatov ni v gospodarstvu preživel toliko časa, kot sem ga sam. Če rečem, da pri investicijah ne bo anomalij in ne bo kartelnega dogovarjanja, mi verjemite.

Poglejte, veliko ljudi ne verjame, da ne sodelujete pri poslih svojih sinov. Electa je podjetje, ki ste ga ustvarili, danes pa se je znašla v težavah. Gotovo vam ni vseeno.

Še enkrat naj rečem, da ne sodelujem. Da ne vem, kako posluje. Lahko mi verjamete ali ne. Govorim pa resnico. Gre za druge stvari, gre za medijske pregone in zastraševanja. Zmeraj se zgodijo, kadar kandidiram za kakšno funkcijo. Začelo se je leta 1998, ko je Delo objavilo članek, da nisem primeren za direktorja Mercatorja. Tukaj pri meni sta bila dva mlada novinarja, zasliševala sta me pet ur, na koncu pa sem dobil v avtorizacijo le dve vprašanji, in to, kolikšna je vrednost Electe in ali pijem kavo s Kučanom. Članek je takrat sovpadal z afero Juretove mature, ki je diplomiral in dela magisterij, kar nikogar ne zanima. Celo posebna komisija, ki je zadevo raziskala, je ugotovila, da ni bilo nič narobe.

Eden izmed novinarjev je bil sedanji urednik Mladine Grega Repovž, ki je kasneje javno dejal, da ste bili dober direktor Mercatorja.

To je res, vendar mnogo kasneje. Takrat so se začeli medijski pregoni. Eden od njih je bil ta, da je Electa sodelovala z Mercatorjem, čeprav s soglasjem nadzornega sveta. Skupna vrednost vseh poslov, ki jih je Electa opravila z Mercatorjem je en promil Mercatorjevih investicij.

Morda za Mercator, a ne za Electo, ta je poslovala predvsem z Mercatorjem.

To spet ne drži. Gremo naprej, se spomnite revizije poslovanja Mercatorja, ki so jo mediji objavljali v času, ko sem prvič kandidiral za ljubljanskega župana? Se spomnite Stojana Zdolška in njegovih obtožb? Takrat so me poklicali na policijsko postajo v Postojno, kjer sem policistom povedal vse, kar sem vedel. In ni bila vložena nobena ovadba, do letos. In sedaj, ko spet kandidiram, so našli prostorski načrt in spremembo namembnosti zemljišč v Ljubljani. Ponavlja se zgodba iz obdobja pred lanskimi lokalnimi volitvami. 12.000 vlog smo imeli za spremembo namembnosti. Celo žena mestnega svetnika SDS je vložila zahtevo za spremembo namembnosti in jo tudi dobila, ker je bilo strokovno utemeljeno. Pa to nikogar ne zanima. Ampak, poglejte z druge strani, v Celju so začeli oblikovati nov prostorski načrt leta 2003, v osmih letih so šele pri drugem koraku od osmih, mi pa smo ga že naredili. Zemljišče je Electa kupila pred petnajstimi leti, ko sem bil še sam direktor Electe, tam se mi je zdela idealna lokacija za trgovski center.

Če je vse res tako transparentno, zakaj pa se potem posluje skozi podjetja, ki so bila ustanovljena na Cipru?

Ne znam povedati, zakaj. Jaz tega ne bi naredil. Ampak ali morata sinova enako razmišljati kot oče? Damijan je star 36 let, sam sem imel pri njegovi starosti že otroka v šoli. Je kdo sploh povedal, kaj je spornega? Vseskozi ni bilo nobenih skrivnosti, vse je bilo objavljeno, vse je bilo narisano, vse se je vedelo že zdavnaj prej.

Koliko dolgov ima Electa?

Ne vem, vprašajte jo sami. Poglejte, Electa je investirala v gradnjo stanovanjskega naselja na Vrhniki. Samo enkrat sem bil tam, pa še to zato, ker sem bil slučajno na Vrhniki. Sinova delata po svoje, jaz se v njun posel ne vtikam, se pa dobro razumemo.

Dolgovi Electe bi vas morali skrbeti, vendarle sta vam dolžna kupnino za podjetje.

Pa me ne skrbijo. Oba sta diplomirala, se sama vzdržujeta, na koncu jima lahko terjatev pretvorim v kapital Electe. Vprašajte raje mene, kaj sem spremenil. Z ženo imava hišo iz leta 1985, pašnik pri Bovcu od leta 1995, vozim Mercedes E, letnik 2003.

Sinova pa vozita luksuzne avtomobile. Damijanu so pred kratkim policisti zasegli avtomobil Mercedes CL 65AMG, ki je vreden okoli 150.000 evrov.

Ampak zakaj pa naj jih ne vozita? To je njuna stvar. Sta moja otroka kužna? Naj ju izselim iz Ljubljane in Slovenije? Samo zato, ker sta moja otroka?

Vaš najuspešnejši projekt županovanja je športni park v Stožicah.

Ne, ne bo držalo. Najbolj razvpit.

Vem, da ste zelo ponosni na nov park pri Žalah.

Pa vam je všeč? Ali je bilo bolje takrat, ko so bili tam vrtički?

Zdaj je bolje. Pojavljali so se očitki, da se pri projektu Stožice niso plačevali podizvajalci. Projekt tudi ni končan. Ne zunanji del športnih objektov, kaj šele trgovski center. Podjetje Grep je pred stečajem. Kako danes razumete te Stožice? Še vedno trdite, da so bile uspeh?

Stožice so dokaz uspešnosti te mestne uprave. Razpis smo objavili v najbolj neugodnem trenutku, izbrali smo najboljšega ponudnika, ki je ponudil za 51-odstotni delež, 36 milijonov več od svojega konkurenta. Nato smo bili soočeni s krizo. Danes sta dvorana z 12.500 sedeži in stadion s 16.500 sedeži dokončana, mesto je pridobilo tudi celotno pripadajočo cestno infrastrukturo in 1300 parkirnih mest, sanirali smo ogromno degradirano območje, urediti moramo samo še zunanje površine.

Stvar vendarle ni tako preprosta.

Počakajte. Kaj je največji problem projekta Stožice? Naj bom neposreden. Banke. Že nekajkrat so odobrile kredit Grepu, pa so se potem umaknile in spremenile svojo odločitev. Ne vem, zakaj, morda zato, ker je za enega od medijev Janša dejal, da če bi NLB dala kredit za Stožice, ne zasluži dokapitalizacije, pač pa kazenski pregon. Danes je oktober in še vedno se odločajo, Grep pa vsak mesec izgublja milijon evrov, ki bi jih lahko dobil od najemnin za trgovski del. In spet smo na začetku, temeljni problem krize v Sloveniji so tudi banke in njihova vodstva, ki se ne znajo pravočasno in strokovno odločati.

Kaj pa podizvajalci, so vsi plačani?

Zakaj se danes nihče ne oglasi? Se spomnite gradbinca Selinška, podjetnika, ki naj bi naredil samomor zaradi Stožic? To ni bilo res, njegovi dolžniki so bili na Štajerskem, ne Grep, napisal je pismo, naj se Stožice končajo, saj so pomembna referenca, ne pa da so vsega krive. Ne vem niti za enega, ki bi opravil delo, pa mu Grep ni plačal. Poglejva na Stožice drugače. Kaj se bo zgodilo, če bo šel Grep v stečaj? Lastnice trgovskega centra bodo postale banke in komercialni del bodo morale prodati. Ampak komu?

Priznate pa, da so goli zidovi, ki so okoli stadiona, nekaj žalostnega?

Seveda. Ravno včeraj sem bil tam, ljudje po Poti spominov tečejo mimo in vidijo na pol zgrajen trgovski objekt. To je res žalostno.

Sedaj smo se pogovarjali o vaši preteklosti, sedaj pa še nekaj o vaši prihodnosti. Kdo vam je pomagal pri oblikovanju programa Pozitivna Slovenija?

Več kot 100 ljudi, eni so klicali, drugi pošiljali predloge, tretji so združevali in sestavljali program. Imamo več kot 400 strani gradiva od vsepovsod. Prav vesel sem, da so svoja videnja posredovali tudi recimo dr. Jože Mencinger in dr. Mojmir Mrak ter mnogi drugi.

Ste kaj razmišljali o ljudeh, ki jih boste vzeli iz mesta, iz vašega kroga, če vam bo uspelo sestaviti vlado? Ali bo recimo dr. Dušan Mramor eden izmed ministrov?

Ne, tega odgovora nimam. Ne vem še, pred sabo imamo dva problema, treba je sestaviti dobro ekipo, ki seveda ne bo samo iz Ljubljane, in treba je tudi razmišljati, kdo lahko ostane v občini. Vsak, ki bo želel biti del naše ekipe, bo moral izpolniti dva pogoja: da je strokovnjak na svojem področju in da je lahko hkrati dober timski igralec. O imenih se bomo pogovarjali po 4. decembru, prej to ni smiselno.

Zakaj podpirate izgradnjo šestega bloka TEŠ? Investicija je namreč od samega začetka vodena slabo. Kako bi jo izboljšali?

Investicijo podpiram, saj je v tem trenutku že tako daleč, da bi bil odstop od nje popolnoma neodgovoren. V gradnjo je bilo investiranega veliko denarja in sprejete so bile pogodbene obveznosti. Treba pa je slovenskim podizvajalcem omogočiti, da sodelujejo pri projektu gradnje. Če so bile narejene nepravilnosti, je to treba ugotoviti, vendar naj to naredijo ustrezni organi, ki so v pravni državi za to pristojni.

Celo žena mestnega svetnika SDS je vložila zahtevo za spremembo namembnosti in jo tudi dobila, ker je bilo strokovno utemeljeno. Pa to nikogar ne zanima.

Vaš glavni cilj je štiriodstotna gospodarska rast. Ni malo preveč optimističen?

Ne. Poglejte, kaj smo naredili v Mercatorju, vsi so se mi smejali, ko sem napovedal, kako bomo naredili najboljšega soseda, pa nam je uspelo. Kljub temu da nam je prejšnja vlada vzela veliko denarja, nam je uspelo spremeniti tudi mesto. Ljudje pravijo, da smo mesto zadolžili, pa jih ne razumem, saj smo zadolženi manj, kot dovoljuje zakon. Poglejte recimo stanovanjski sklad občine. Res je, zadolžen je za 30 milijonov evrov. A kolikšna je danes njegova vrednost, koliko stanovanj ima? Skupaj za 400 milijonov evrov. Kdor govori samo o dolgovih, tega noče videti.

V programu govorite o zdravstveni in pokojninski reformi. Bosta podobni, kot sta predlagani?

Pravzaprav so v programu pomembne štiri stvari. Reorganizacija javnega servisa, da bo najboljši in učinkovit servis, obe reformi, kot sta predlagani, sta razen malenkosti dobri. Tretja stvar so davčne olajšave za spodbudo tistih investicij, ki prinašajo nova delovna mesta, novo dodano vrednost. Četrta pa so nova dela, javne investicije, s katerimi bomo zagnali nov razvojni cikel. Simbol tega so recimo Slovenske železnice. Predvsem pa je ljudem treba vrniti zaupanje v politiko, gospodarstvo. Nujno je treba širiti pozitivnost.

Prenova železniškega omrežja je zelo velika stvar.

Ja, začne se v Luki, s tretjim pomolom, konča pa v Avstriji.

Bi po vzoru avtocestnega križa naredili še železniškega? Investicija je na grobo ocenjeno vredna šest milijard evrov.

Ne bo križ. Strinjam pa se glede vrednosti, vsaj pet milijard evrov.

Od kod denar? Boste državo znova zadolžili?

Že sedaj so v EU rezervirana določena sredstva za železnice. A ne gre le za denar, glavna poanta je drugje, s tovrstno investicijo bi lahko rešili propadajoče gradbeništvo in povezali Slovenijo.

Morda res, kako pa se boste izognili temu, da se v tako veliki investiciji ne bodo ponovile podobne anomalije kot pri gradnji avtocest? Lobiranja, kartelni dogovori, aneksi?

Ali ste slišali, da je v petih letih na MO Ljubljana prišel kak lobist? Da je šlo za kakšen kartelni dogovor pri kakšni investiciji? Naj jim na misel ne pride, da bi se šli kaj takšnega. Ta posel pač moraš dobro obvladati. Nihče izmed mojih protikandidatov ni v gospodarstvu preživel toliko časa, kot sem ga sam. In to so bila uspešna leta. Če vam torej rečem, da ne bo anomalij, da ne bo kartelnega dogovarjanja, mi kar verjemite. Sicer pa, veliko ljudi v teh programih govori kar na pamet. Mnogi kandidati, ki sedaj govorijo o manjšem številu ministrstev, so imeli to možnost, pa tega niso storili.

Saj veste, da gre pri tem opletanju z zmanjševanjem števila ministrstev za PR-štos.

Ne, ne gre, gre za organizacijo dela. Ni logično, da se tri ministrstva med seboj ne morejo dogovoriti, kje bo tekla cesta. Takšen je primer tretje razvojne osi na območju Braslovč. Nekaj pravijo na kmetijskem, nekaj na okoljskem, spet nekaj na ministrstvu za promet. Stvar pa je enostavna, naj stroka pove, kje je najboljša trasa za cesto, čez vas ne more iti, po najboljših njivah tudi ne, nekdo naj potem to traso nariše, in to je to. Ne pa, da se ministrstva prerekajo med seboj brez rešitve. Tudi v Ljubljani imamo 1000 arhitektov, vsak ima svoje želje in vsak jih lahko na glas pove, a zadnji je podžupan profesor Janez Koželj, strokovnjak, ki ga zelo cenim, ki se potem odloči, kaj je dobro za Ljubljano. Če pa bi poslušali vseh 1000 arhitektov, na koncu ne bi nič naredili. In enako bi moralo biti tudi na ravni vlade.

Zakaj bi povišali DDV?

Zaradi škarij, velikih dve milijardi evrov. Ali naj pred volitvami lažemo ljudem in jim rečemo, da to ne bo potrebno? To bi bilo neodgovorno in ni v mojem slogu.

Lahko bi poiskali drugo rešitev, dvig DDV-ja udari vse enako.

Stopnjo bi dvignili le pri zgornjem razredu.

Če bi uvedli nepremičninski davek, če bi reformirali dohodninske razrede, bi pridobili nova sredstva.

Koliko dodatnih sredstev bi s tem pridobili? Na ravni države je rezerve za približno 15 odstotkov od sedaj pridobljenega. Bistveno je nekaj drugega. Najprej je treba na ravni države ustaviti večanje stroškov in hkrati omogočiti davčne olajšave za višjo gospodarsko rast. Zaradi nje bo več prihodkov v proračun, hkrati se bodo znižali stroški države, kar je po ocenah skupaj okoli 600 milijonov evrov. DDV bo prinesel okoli 200 milijonov. In na takšen način pridobljena sredstva bi spet vložili v gospodarstvo, povečali gospodarsko rast, in škarje, o katerih sva govorila, bi se začele zapirati.

Pahor pravi, da ste vi in drugi naivni. Da stvar ni tako preprosta.

Se vam zdi, da sadim rožice? Če s svojo ekipo dobim mandat za sestavo vlade, se bo kmalu pokazalo, da imam prav. In še nekaj, podprl sem Pahorjevo pokojninsko reformo, pa mi tega ne bi bilo treba. Glavni razlog, da je pokojninska reforma padla, je v tem, da je vlada med volivci popolnoma izgubila zaupanje. Zato jo bodo izpeljali drugi, ki bodo šele prišli v dialogu s socialnimi partnerji.

Bi to luknjo lahko zakrpali s prodajo državnega premoženja?

Proda se lahko samo tisto, kar je dobro. Načeloma sem za, če pa govorimo o državnih podjetjih, naj država ohrani kontrolni delež 25 odstotkov plus ena delnica. Enako mislim za Krko, Petrol, za Telekom, tudi za NLB. A banka mora biti najprej sanirana in uspešna, takšna, kot je danes, je nesmiselno, da se prodaja. Po tej ceni že ne. Zdaj ni čas za prodajo. Sicer pa, ali ni ironija, da lastniki prodajajo Mercator? Če mi je kaj žal, mi je to, da se Mercator prodaja. Morda anekdota: nekoč smo opazili, da so kupci v Mercatorju v Zagrebu nezadovoljni. Tega si nismo znali razložiti, dokler nismo ugotovili, da je takrat Slovenija premagala Hrvaško v rokometu. To pomeni, da so tudi v politiki in gospodarstvu pomembna čustva. Vodja mora poznati ekonomijo in hkrati vedeti, kaj je čustvena inteligenca. Še enkrat naj povem, temeljno vodilo mene kot predsednika uprave, kot župana, morda tudi kot predsednika vlade, je spoštovanje človeka. Zakaj so prodajalke jokale, ko so me odstavili? Zakaj v 13 letih nisem imel nobene težave s sindikatom?

Morda za to, ker se vas bojijo?

Ne, bolj zaradi medsebojnega spoštovanja, ki smo ga leta gradili.

Zdi se, da ste zdaj, ko ste sprejeli odločitev, da poskušate zmagati na volitvah, bolj samozavestni. Ne kolebate več. Se veselite novega delovnega mesta?

Ne, da se veselim, s svojo odločitvijo sem sprijaznjen in pomirjen. Ni bilo tako lahko, v Ljubljani se vsak dan zgodi nekaj novega. Imeli bomo novo košarkarsko igrišče, betonirali bomo most. Nihče mi ne more vzeti tega, kar smo naredili v Ljubljani. In nihče mi ne more vzeti tega, kar smo naredili z Mercatorjem ...

Za vstop v volilno dirko pa ste se odločili ...

... razumsko. Čisto razumsko. Do takrat, ko je parlament razpustil vlado, se nisem želel o tem pogovarjati. Lahko bi rekli, da rušim vlado. Potem pa so na magistrat začeli prihajati ljudje in sem jih poslušal. In v nedeljo mi je dejala žena, da je treba presekati s tem, kar se dogaja v politiki, v parlamentu, kako so se spravili na našo družino. Rekla mi je, naj poskrbim, da noben otrok ne bo tako ožigosan, kot sta bila najina. Pomemben del k moji odločitvi je prispevalo tudi 26 uglednih državljank in državljanov, ki so me obiskali na magistratu.

Tam niso bili slučajno, so se res sami organizirali?

Med seboj so se začeli klicati sami. Preden so prišli, sem govoril samo z dvema. Eden je bil dr. France Bučar. In do zadnjega nisem vedel, kdo vse bo prišel.

Ste se za kandidaturo dogovorili z dr. Gregorjem Virantom?

Ne, morebitne dogovore morate iskati drugje.

Programsko sta si sorodna.

Večina političnih programov si je med seboj zelo podobnih. Ampak koliko je resnih kandidatov, političnih strank, ki se bodo spopadle na volitvah? Recimo deset. In komu izmed teh desetih je namenjenih devetdeset odstotkov negativnega pisanja? Meni. Mislite, da mi je pri 58 letih prijetno, da berem o sebi, kaj vse naj bi bil. Ni prijetno. Nihče ne piše, da sem kot predsednik uprave Mercatorja prejel 13 najvišjih nagrad za dosežke v gospodarstvu, vsi pa pišejo o maturi mojega sina, zgodbi, ki je stara 14 let in prikazana popolnoma drugače, kot se je dejansko zgodila. Nihče ne piše, da nisem bil nikoli za nič obsojen.

Zase pravite, da ste levičar. Kakšen? Ker verjamete v partizane, ker se zavzemate za socialno državo?

Med desnico in levico sta samo dve pomembni razliki. Ena je odnos do polpretekle zgodovine, druga pa je odnos do dela. Sam sem prepričan, da mora biti vsako delo spoštovano. Verjamem v rek: Delu čast in oblast.

Bili ste na demonstracijah proti kapitalističnemu sistemu. Demonstranti so imeli napis Tudi jaz bi bil rad Jankovićev sin! Kako to razumete?

Da sem dober oče. Naj kar pridejo. Demonstrante spoštujem. Tudi sam sem se pogovarjal z njimi, pa so mi rekli, beremo to in ono. Pogovarjali smo se vse, od Stožic dalje. In ja, podpiram jih, podpiram tiste, ki se borijo proti izkoriščanju.

Kaj bi za vas pomenila volilna zmaga?

Zanimivo vprašanje. Zame bi volilna zmaga pomenila prevzem zelo velike odgovornosti, trdo štiriletno delo z ekipo, ki bi sprejela način odgovornosti do države, kot ga zagovarjam sam. Moja koalicija ne bo koalicija kupčkanj, tega se ne gremo, samo ena koalicija lahko obstaja, in to je koalicija v dobro države. Sebe ne vidim v drugih funkcijah kot župana Ljubljane ali pa premiera vlade. Kaj sem pred tedni imel na tehtnici? Pred sabo sem imel možnost, da bom še tri krasna leta župan Ljubljane, z odlično ekipo, ali pa naj vse to tvegam na državnozborskih volitvah. Moj cilj niso volitve. Sedaj sem pomirjen, v naslednjih štirih letih pa bi rad Sloveniji vrnil samozavest, optimizem in pozitivni naboj.

Bo Slovenija pod Jankovićem postala nov svetilnik Evrope?

Ta termin mi ni všeč.

Kaj pa, če rečemo, najboljši sosed, najlepše mesto, najboljša država?

Ja, tako pa ja, najboljša država.