Pet “evropskih” projektov

Evropska komisija ocenjuje, da bi lahko bilo pet projektov v Sloveniji na področju železnic primernih za sofinanciranje z evropskim denarjem na podlagi načrta Povežimo Evropo. To so proga od Kopra do Maribora, v okviru katere je drugi tir od Divače do Kopra, proga od Trsta do Divače, ljubljansko vozlišče z dograditvijo železniške povezave z letališčem, proga avstrijski Gradec-Maribor-Pragersko in proga Maribor-Zalalovo na Madžarskem. Načrt Povežimo Evropo je evropska komisija predstavila pred kratkim, zanj v proračunu EU predlaga 50 milijard evrov za obdobje od leta 2014 do 2020, od tega za dograditev prometne infrastrukture 31,7 milijarde evrov.

Uvrstitev na seznam še ne pomeni, da bo Slovenija ta denar gotovo dobila. Tudi če bo kateri od omenjenih projektov izbran, to še ni zagotovilo, da bo odobreni denar tudi počrpala. Predvideno je namreč sofinanciranje, kar pomeni, da mora del denarja država zagotoviti sama ali pa najti zasebne investitorje. Za gradnjo v eni državi članici bo iz EU mogoče dobiti do 20 odstotkov denarja, za čezmejne projekte do 40 odstotkov, za študije pa do 50 odstotkov.

Pred leti je evropska komisija že zagotovila denar za drugi tir od Divače do Kopra, pa jo je vlada nato prosjačila za prestavitev roka za črpanje, ker sama ni mogla zagotoviti svojega deleža v proračunu. Takrat je bila gradnja železniških prog na stranskem tiru, ker je imela prednost gradnja avtocestnega križa, zdaj pa vlada varčuje in s prestavljanjem rokov za gradnjo infrastrukture poskuša zmanjšati proračunski primanjkljaj.

Slovenija namerava za nadaljevanje sofinanciranja iz evropskih sredstev predlagati dograditev drugega tira od Divače do in Kopra, “saj gre za večletni projekt”.

Eldina Knez, tiskovna predstavnica na ministrstvu za promet, nam je pojasnila, da »pravila za izbor in vključitev posameznih projektov v ustrezne izvedbene dokumente finančne perspektive za obdobje od leta 2014 do 2020 še niso definirana, zato o konkretnih projektih še ni mogoče govoriti«. Ne glede na to namerava Slovenija predlagati za nadaljevanje sofinanciranja iz evropskih sredstev v novi finančni perspektivi projekt za dograditev nove železniške proge od Divače do Kopra, »saj gre za večletni projekt, ki sega tudi v obdobje naslednje finančne perspektive«.

Evropska komisija je koridorje oblikovala na podlagi jedrnega omrežja, ki je določeno v predlogu uredbe o smernicah za razvoj trans-evropskega omrežja na področju transporta (TEN-T). »Koridorji naj bi bili namenjeni lažji implementaciji jedrnega omrežja v naslednji finančni perspektivi (2014-2020) in bi omogočili nadaljnje delo evropskih koordinatorjev,« pojasnjuje Knezova. Slovenija namerava po njenih besedah evropski komisiji predlagati, naj odsek Gradec-Maribor-Pragersko uvrsti v koridor I (Baltsko-jadranski koridor), med »ostale odseke« pa naj se uvrsti železniški odsek od Ljubljane do meje s Hrvaško (sofinanciranje študij).

Na mizi je predlog evropske komisije, ki je temelj za pogajanja med državami članicami v okviru sveta EU, o končnem predlogu pa bodo soodločali tudi poslanci evropskega parlamenta. Evropska komisija razlaga, da je predlog pripravila na podlagi posvetovanj, ki so trajala dve leti. Od držav podrobnejše predloge projektov pričakuje v začetku leta 2014.