Ulično zgodovinopisje

Čeprav so ustavni sodniki ob prepovedi Titove ceste v Ljubljani hiteli zagotavljati, da njihova odločitev še ne pomeni, da bi se morala preimenovati tudi krajevna imena iz časov prejšnjega sistema, jim ne gre verjeti, da se niso zavedali posledic svojega ravnanja. Da torej prepoved Titove ceste ne bo nič v primerjavi s tem, kar bo sledilo. Začelo se je v Trebnjem, kjer NSi in tej stranki prijateljski župan predlagata preimenovanje Kidričeve ulice v Ulico Alojzija Šuštarja.

Naj ulico ali trg dobi nekdanji rimskokatoliški nadškof in metropolit Alojzij Šuštar, so februarja letos prvi predlagali v Društvu za razvoj in oživitev Trebnjega (DROT), sicer tudi največji svetniški skupini v trebanjskem občinskem svetu. In to z utemeljitvijo, da gre za velikega človeka, ki je bil rojen na bližnji Grmadi pri Trebnjem. Šlo je za predlog za poimenovanje nove ulice ali trga po Šuštarju, kasneje pa je ta predlog izkoristila lokalna NSi oziroma njen svetnik v občinskem svetu Miran Candellari, ki je konec julija v svetu vložil predlog za preimenovanje. Potem so prišle odločitev ustavnega sodišča in predčasne volitve in trebanjski župan Alojzij Kastelic, ki je bil izvoljen tudi s podporo NSi, je predlog sprejel in poslal v nadaljnjo obravnavo. Za Šuštarja se zdaj najbolj goreče zavzema prav Kastelic, sicer nekdanji član SDS in SNS.

Najbolj bi bil gotovo nad vsem tem razočaran prav Šuštar, nadškof iz časa osamosvojitve, ki ni razdiral, pač pa združeval. Še posebej, ker gre županu Kastelicu predvsem za preimenovanje Kidričeve ulice, Šuštarjevo ime pa zlorablja zgolj kot izgovor. Kastelic občanom, ki ne odobravajo preimenovanja ulice, očita, da ne cenijo spomina na Šuštarja. Županova težava je namreč v tem, da je velika večina Trebanjcev naklonjena temu, da Šuštar dobi svojo ulico, a hkrati enako nenaklonjena temu, da se ulica vzame Kidriču. Tudi v Društvu za razvoj in oživitev Trebnjega so že protestirali zaradi manipulacije, ki jo z njihovim predlogom izvajata NSi in župan Kastelic.

Kdo pa je ta Kidrič, ki se ga želi trebanjska NSi znebiti, kot so se znebili Tita v Ljubljani? Boris Kidrič je bil partizan, prvoborec, narodni heroj, predsednik prve slovenske povojne vlade, minister za industrijo v povojni Jugoslaviji in tvorec prvega petletnega načrta, umrl je leta 1951. Bil je komunist in politično aktiven v prejšnjem političnem sistemu. Janez Stanovnik je v intervjuju za Mladino leta 2005 dejal, da je bila Kidričeva vloga pri pobojih najbrž neznatna. A Kidrič je pač kriv in podobne »grehe« bodo novorojeni lustratorji verjetno našli za vsakega socialističnega voditelja, narodnega heroja, lokalnega junaka ali zgodovinski mejnik, po katerih se danes še imenujejo ulice ali trgi po Sloveniji. In, da ne bo pomote, vse to ni zasluga NSi, ampak zasluga ustavnega sodišča.