Napredek? Res?

Po visokih uvrstitvah Slovenije na uglednih mednarodnih lestvicah prejšnji teden tudi tokrat dobre novice iz mednarodne javnosti. Vsaj načelno. Potem ko je Slovenija letos zadržala visoko 21. mesto na lestvici stopnje človekovega razvoja Združenih narodov in se v raziskavi ameriške univerze Harvard uvrstila na 10. mesto ekonomsko najbolj kompleksnih držav, zdaj napredek Slovenije v svojem poročilu o stanju manjšin izpostavlja še Svet Evrope. A zelo majhen napredek.

Gre za tretje poročilo Sveta Evrope o stanju manjšin v Sloveniji. V njem izpostavljajo predvsem napredek glede strpnosti na splošno in še posebej glede zaščite pravic manjšin, predvsem romske skupnosti. Napredek je po mnenju strokovnjakov za človekove pravice viden na področju izobraževanja in nastanitve romske skupnosti, saj naj bi zakon o romski skupnosti iz leta 2007 omogočal dobro podlago za nadaljnji razvoj; hvalijo tudi ustanovitev krovnega državnega organa, Sveta romske skupnosti. Napredek pa ne pomeni, da Slovenija ni še vedno v zaostanku pri uresničevanju pravic romske manjšine. Poročilo namreč vsebuje precej več opozoril kot pohval. Izpostavlja vse tiste probleme, ki jih že poznamo: da v mnogih romskih naseljih ni dostopa do pitne vode, da Romi nimajo zadostnih možnosti za sodelovanje v javnih zadevah, tako na lokalni kot nacionalni ravni, in da je v medijskem prostoru, pa tudi sicer v javnosti, še vedno preveč izrazov sovražnosti in rasizma do Romov in pripadnikov nekdanjih jugoslovanskih narodov. Ne nazadnje poročilo opozarja tudi na zbiranje podatkov o rezultatih lastnih ukrepov, česar Slovenija ne počne. Brez tega ni možna merodajna analiza uspešnosti ukrepov v prid zaščite in razvoja romske skupnosti in tudi ne nadaljevalni ukrepi. Je pa res, da je poročilo nastajalo skoraj leto dni, inšpektorji Sveta Evrope so namreč Slovenijo obiskali lanskega novembra. Odtlej so se na področju romske skupnosti zgodili novi majhni premiki. Začel se je večletni projekt »Dvig kulturnega in socialnega kapitala v okoljih, kjer živi romska skupnost«, ki ga izvajajo skupaj z Romi v romskih naseljih in predvideva predvsem dvigovanje zavesti o izobrazbi med mladimi in starimi. Na osnovi nevladnih in tudi vladnih pritiskov so se začeli celo premiki pri zagotavljanju oskrbe s pitno vodo v nelegalnih romskih naseljih.

Napredek pa ne pomeni, da Slovenija ni še vedno v zaostanku pri uresničevanju pravic romske manjšine. Poročilo namreč vsebuje precej več opozoril kot pohval.

Glede zaščite drugih manjšin v poročilu ni večjih pripomb. Pohvaljena je bila tudi novela zakona o izbrisanih. Nikakor pa ne gre prezreti opozorila, da so v Sloveniji nujne izboljšave za zagotovitev učinkovite zaščite pred diskriminacijo. Tudi tu so zgolj ponovili tisto, na kar že daljši čas opozarja zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc - da je nujna ustanovitev neodvisnega telesa za zaščito pred diskriminacijo in da je trenutna ureditev zgolj fasada.