Hrana se nadpovprečno draži

Slovenija je neto uvoznica hrane, zato je vpliv skupnega trga EU in dogajanj na globalnih trgih na cene izjemno močan in težko obvladljiv

V Sloveniji se hrana nadpovprečno draži. Statistični urad ugotavlja, da je bila oktobrska inflacija 2,7 odstotka, cene hrane in brezalkoholnih pijač pa so se v enakem času povečale za 5,6 odstotka. Tudi OECD ugotavlja, da se hrana v Sloveniji nadpovprečno draži. Septembrska inflacija je bila po njegovih podatkih v Sloveniji 2,1 odstotka, hrana pa se je podražila za 4,4 odstotka.

Na ministrstvu za kmetijstvo razlagajo, da poleg rasti cen osnovnih kmetijskih proizvodov na rast cen hrane vplivajo tudi številni drugi dejavniki, tako na nacionalni ravni (na primer nekonkurenčnost sektorjev, nizka samooskrba in posledično odvisnost od uvoza, dvig trošarin in dvig cen energentov) kot dogajanja na globalnem trgu (rast prebivalstva in povečano povpraševanje po hrani, poraba žit za biogoriva, podnebne spremembe in z njimi povezane naravne nesreče), ki zmanjšujejo ponudbo hrane. V zadnjem času se hrana vse bolj draži zaradi špekulacij na terminskih trgih z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se nanašajo na osnovne kmetijske proizvode, saj postaja hrana strateška surovina. Rast cen kmetijskih proizvodov bo po mnenju ministrstva nedvomno pogojena tudi z zgodovinsko nizko ravnijo mednarodnih zalog, tudi v EU so se intervencijske zaloge precej znižale.

»Slovenija je neto uvoznica hrane, pokritost uvoza z izvozom je manj kot 50-odstotna. To pomeni, da imamo nizko stopnjo samooskrbe z nekaterimi ključnimi kmetijskimi proizvodi (žita, sadje), zato je vpliv skupnega trga EU in dogajanj na globalnih trgih na cene v Sloveniji izjemno močan in težko obvladljiv,« razlagajo na ministrstvu. Med lanskim in letošnjim oktobrom so se najbolj podražili sladkor, pomaranče, namizno grozdje in pražena kava. Ničesar od tega Slovenija ne proizvaja.

Na zbornici kmetijskih in živilskih podjetij za področje konditorstva pravijo, da so razmere grozljive, saj praktično ni stvari, ki se ne bi podražila. V prvem četrtletju letos je bil cenejši le sladkor, a se bo najbrž prihodnje leto podražil. Kakav v prahu se je že podražil, cene kave rastejo ves čas. »Podražili se bodo tudi nekateri embalažni materiali, stroški prevoza pa sploh ves čas rastejo. Hrana bo samo še dražja!« opozarjajo.

Podražili se bodo nekateri embalažni materiali, stroški prevoza pa sploh ves čas rastejo. Hrana bo samo še dražja!

Meso in mesni izdelki so se po njihovih besedah morali podražiti, ker »so zaradi pritiska visoke koncentracije trgovine doslej močno zaostajale za sosedi«. »Slovenska mesnopredelovalna industrija je bila pred izumrtjem, zato je v obupu skoraj izsilila prilagoditev cen, pa še to ne povsod, ker jo poleg trgovcev omejuje tudi manjša kupna moč,« pravijo na zbornici. Bistvenih podražitev hrane v prihodnjem letu ne pričakujejo, drugi izdelki pa se ne dražijo, ker si jih nihče zaradi padca kupne moči ne upa dvigniti. Nizka inflacija v Sloveniji je zato dokaz revščine, dodajajo.

»V Mercatorju v septembru nismo opazili posebnega dviga cen dobaviteljev, res pa je, da se z njimi trdo pogajamo ob vsaki zahtevi za dvig cen, izvajamo cenovne akcije, v prodajo vključujemo nove izdelke lastne znamke po znižanih cenah in podobno. V Mercatorju smo v nižje maloprodajne cene za kupce letos vložili že 14 milijonov evrov,« nam je sporočila Tanja Durin iz sektorja za odnose z javnostmi.