Razpis za nikogar

Država postavila pogoje za sofinanciranje infrastrukture za romska naselja, ki jih večina občin ne izpolnjuje

Še ta mesec naj bi država končno objavila razpis za sofinanciranje infrastrukture v romskih naseljih. A s takšnimi pogoji, da se nanj ne bi mogla prijaviti tako rekoč nobena občina, ki si želi urejanja bivalnih razmer za svoje občane romske narodnosti. Poleg Foruma romskih svetnikov pod vodstvom Darka Rudaša pogojem ostro nasprotujejo tudi občine, ki so v preteklih letih že dobile ta namenski državni denar.

Razpis so pripravili v Službi vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) v sodelovanju z ministrstvom za okolje in prostor in pod pokroviteljstvom Strokovne skupine za reševanje prostorske problematike romskih naselij. Za sofinanciranje bi v poštev prišli gradnja vodovodnih sistemov, kanalizacijskega omrežja, elektrifikacija, novogradnje ali rekonstrukcije cest in poti v romskih naseljih ter odkupi zemljišč za ureditev ali zaokrožitev romskih naselij. Težava je v tem, da razpisni pogoji vsebujejo tudi določilo, da za namenska državna sredstva za ureditev osnovne infrastrukture v romskih naseljih lahko zaprosijo zgolj občine, ki imajo sprejet občinski prostorski načrt (OPN). Teh občin pa ni veliko, med občinami z romskimi naselji recimo le pet. Pa še v teh romska naselja niso vključena v OPN. V teoriji to pomeni najprej ureditev pravnega statusa romskega naselja, potem pa šele državni denar za komunalno ureditev. V praksi pa pomeni, da bodo za državni denar lahko kandidirale zgolj občine z »legaliziranimi« romskimi naselji, druge pa ne. Še bolj plastično to pomeni, da si bodo v Pušči lahko privoščili nadstandard, vsi drugi Romi, ki živijo v razmerah brez osnovne infrastrukture, pa nič.

V Pušči bi si lahko privoščili nadstandard, vsi drugi Romi, ki živijo v razmerah brez osnovne infrastrukture, pa nič.

Doslej je namreč veljalo, da lahko za namenski državni denar za ureditev infrastrukture v romskih naseljih zaprosi tistih 20 občin, ki imajo po zakonu v občinskem svetu romskega svetnika. Že to ni bila idealna rešitev, a denar je šel vsaj v lokalno okolje, kjer živi največ Romov, po novem naj bi šel samo tja, kjer ti živijo v najbolj urejenih razmerah. Ne glede na to, da cilj države ne bi smel biti nadstandard za nekatere, ampak standard za tiste, ki ga nimajo, bi po besedah vodje omenjene strokovne skupine Jerneja Zupančiča »bili ciliji razpisa doseženi tudi, če se na razpis prijavi samo pet občin«. Da bo slika jasnejša, Zupančič je bil eden izmed prebivalcev Ambrusa, ki so šli s kmečkim orodjem nad romsko družino Strojan in je celo sodeloval v pogajanjih z notranjim ministrom Dragutinom Matejem o prisilni izselitvi družine. Seveda, bil je pogajalec na strani množice.

Po nekaterih informacijah naj bi nove pogoje, zaradi katerih bi ostala večina sredstev neporabljena, postavili zato, ker niti na ministrstvu niti v SVLR teh sredstev sploh ni več, odnesel naj bi jih bil rebalans proračuna. Kljub temu pod pritiski v SVLR menda že razmišljajo, da neživljenjski pogoj vendarle opustijo in ga nadomestijo s pogojem, pod katerim bi se na razpis lahko prijavile občine z izdelanim elaboratom za prelokacijo romskega naselja. S tem, da bi šel denar lahko izključno za potrebe novih naselij. Vendar se država očitno še ni dokončno odrekla »romskemu denarju«. V SVLR pojasnjujejo, da je »razpis v fazi oblikovanja, zato o končnih pogojih razpisa v tem trenutku še ne moremo govoriti«.