Prebujeni Pahor in pogoreli Virant

Ob začetku sezone predvolilnih soočenj

Z začetkom volilne kampanje so televizije udarile na juriš in začele besno organizirati soočenja kandidatov. Ker mora nacionalka pri soočenjih slediti zakonu o RTV Slovenija ter natančno odmeriti nekoliko večji prostor parlamentarnim in nekoliko manjši prostor zunajparlamentarnim kandidatom, so se temu skušali izogniti tako, da so v četrtkove Poglede Slovenije povabili le tiste kandidate, ki jim trenutno kaže najbolje. V dopolnjeni postavi pa so se kandidati le uro pozneje srečali v soočenju na POP TV, ki je v nasprotju s Slakovimi Pogledi potekalo v živo.

Hkratno tempiranje predvolilnih soočenj je z vidika gledalca povsem nesimpatično dejanje, saj gre za situacijo, kjer ni zmagovalcev; po drugi strani pa tisti, ki jim tokrat ni uspelo pretentati simultanosti, niso veliko zamudili. Šlo je bolj kot ne za vaje v slogu, saj so si bila tako vprašanja kot odgovori kandidatov v obeh soočenjih neverjetno podobni. Razlika je bila torej vidna predvsem v formi.

V Popovi različici s Katjo Šeruga smo, tako kot se za komercialno televizijo spodobi, gledali nekakšno veseljaško tekmo, kjer je občinstvo ploskalo, se privoščljivo krohotalo in na delu, rezerviranem za SNS, po tleh udarjalo z metlami. Med dinamičnim vodenjem soočenja so se na dnu ekrana v hitrem tempu izpisovali še zapisi s Twitterja in panika je bila popolna. A če zanemarimo formo, smo na obeh soočenjih izvedeli podobne stvari.

Tako smo denimo videli, da utegne Gregorja Viranta pokopati dejstvo, da je po prenehanju ministrskega mandata, čeprav je mastno služil s svetovanjem, pobiral nadomestilo od države. Pri tem mu jamranje, da se je tako oddolžil družini, ni kaj prida pomagalo. Na družino je stavil tudi Janez Janša, ki je pri Slaku, ki ga je mimogrede tudi pohvalil za izjemno delo, povedal, da ga zaradi osamosvajanja države dve leti ni bilo doma, zaradi česar je trpela njegova družina. Kandidati so se zlahka vživljali v vlogo jamrajočega posameznika, a bolj kot to nas je presenetilo, da smo videli Boruta Pahorja v najverjetneje življenjski formi.

Pahor že dolgo ni bil takšen kot na četrtkovih soočenjih. Drznil si je stopiti v frontalen spopad z Janšo in mu povedati, da je saboter, ki mu je uspelo v skrajšanem mandatu zrušiti vse ključne reforme. Verjetno so bili zgovorni tudi Slakovi očitki; očital mu je namreč napake Katarine Kresal. Zakaj Pahor ni zmogel takšne odločnosti že prej, v času rednega mandata, ni znano. Sicer pa je bila vsa pozornost na koncu tako ali tako skoncentrirana okoli trojice Janša, Janković in Virant, zato si je Pahor izboril zgolj majhno zmago.

Glede na to, da sta tako nacionalka kot POP TV že v prvem so-očenju na plan privlekli velike topove, se bojimo, da utegnejo biti prihodnja soočenja samo le še mlačno pogrevanje že razkritih “afer” in da bodo ponudila bolj malo argumentov, ki bi volivcem pomagali pri izbiri. Tudi torkovo soočenje z Bobovnikom je delno pritrdilo tem napovedim, nas je pa zato brkati nasmejal z lapsusom “Karl Kresal”.