18. 11. 2011 | Mladina 46 | Kultura | Dogodki
Melodična, harmonijska in ritmična večplastnost
Gostovanje legende sodobne glasbe Henryja Threadgilla in zasedbe Zooid v Klubu Cankarjevega doma
Henry Threadgill med člani benda Zooid
© Miha Fras
Ljubljanski svetilnik kakovostne koncertne ponudbe v centru mesta, kot bi lahko poimenovali Klub Cankarjevega doma, je tokrat v sklopu cikla Cankarjevi torki občinstvu predstavil še eno legendo sodobne improvizirane godbe, skladatelja, saksofonista in nasploh multiinštrumentalista chicaških korenin Henryja Threadgilla, ki bi ga lahko uvrstili med inovativnejše in vplivnejše jazzovske skladatelje današnjega časa.
Threadgill, ki se je z glasbo profesionalno začel ukvarjati že v šestdesetih letih prejšnjega stoletja, je po selitvi v New York sodeloval s številnimi jazzovskimi zasedbami in si medtem nabiral bogate skladateljske izkušnje, kar je očitno poskrbelo za oblikovanje njegove značilne inštrumentacije in uporabo številnih jazzovskih kakor tudi nejazzovskih žanrov ter njihovo nenavadno, a še zmeraj smiselno mešanje. To se je še posebej izrazilo v njegovem sekstetu Henry Threadgill Sextet, ki je vključeval dva bobnarja, violončelo, pozavno, bas in trobento ter njegova saksofon in flavto in je naznanjal tisto, kar je v devetdesetih počel v nekoliko bolj električni in še kompleksnejši zasedbi Very Very Circus.
Ker Threadgill sodeluje z veliko zasedbami, lahko rečemo, da je Zooid, s katerim je gostoval v Ljubljani, trenutno njegov primarni ansambel, v katerem se resno loteva netipične jazzovske instrumentacije. Zooid pravzaprav označuje celico, ki se lahko neodvisno giblje znotraj večjega organizma, kar v kratkem opiše tudi princip delovanja tega ansambla - s skladbami, urejenimi kot niz intervalov za vsakega glasbenika, omogoča vsakemu izrazno neodvisnost od skupine, hkrati pa vzdržuje smiselno melodično, harmonično in ritmično strukturo.
Z Zooidom je Threadgill ljubljanskemu občinstvu predstavil sadove sodelovanja s še eno netipično zasedbo, ki se s slojevito, izrazito igrivo in poliritmično ritem sekcijo (Elliot Kavee na bobnih in Stomu Takeishi na akustičnem basu) dotika različnih glasbenih žanrov. Skupaj s čelistom, kitaristom, pozavnistom in Threadgillom kot očitnim vodjo ansambel ustvarja mešanico različnih glasbenih tradicij, od klasične, afro-kubanske do avantgardnih jazzovskih prijemov, zgrajenih na opazni bluesovski podlagi, kot jo poznamo z nedavnih albumov zasedbe This Bring Us To, Volume 1, 2.
Razmeroma kratek, a izjemno zanimiv nastop je občinstvu predstavil vrhunsko zasedbo sodobnega jazza, ki se z lahkoto loteva različnih glasbenih vplivov, glasbenikom dopušča neomejene možnosti samostojnega in eksperimentalnega izražanja, vse v izvrstni interakciji in Threadgillom kot vrhunskim alt saksofonistom, flavtistom in predvsem skladateljem.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.