Bo Slovenijo prisilila EU?

Diskriminacija se najbolj poveča v času krize. Poveča se diskriminacija najbolj diskriminiranih družbenih skupin, diskriminirane so tudi nekatere dotlej nediskriminirane skupine. Manj je človekovih pravic, več je neenakosti, vse to pač stane. To se danes lepo vidi tudi v Sloveniji. Povečana diskriminacija pa s seboj prinese potrebe po odločnem boju z njo. Tako je slovenska vlada v začetku letošnjega leta napovedovala nadomestitev finančno in kadrovsko podhranjenega urada za enake možnosti in še bolj podhranjenega zagovornika načela enakosti z neodvisno institucijo za boj proti diskriminaciji. Napoved je bila že takrat precej optimistična, odtlej pa se tako ali tako govori samo še o ukinjanju različnih državnih institucij. Ker so zgolj porabniki, ki se financirajo iz proračuna, in ker nič ne prispevajo h gospodarski rasti. Združene nevladne organizacije so pretendente za vstop v državni zbor in vlado povprašale po odnosu do diskriminacije in boja proti njej ...

Amnesty international Slovenije in še 11 drugih nevladnih organizacij je spraševalo stranke, ki kandidirajo na predčasnih volitvah, kateri so po njihovem mnenju „ključni problemi na področju diskriminacije v Sloveniji“, ali veljavna ureditev boja z diskriminacijo „ustreza ali je treba ustanoviti nov neodvisni in nepristranski organ za preprečevanje in naslavljanje diskriminacije“ in „kakšna pooblastila bi podelili zagovorniku načela enakosti“. Poglejmo velike igralce, ki bodo po volitvah imeli glavno besedo tudi glede tega vprašanja. Virantova Državljanska lista se na prošnjo nevladnikov ni odzvala, Jankovićeva Pozitivna Slovenija z zamudo. Janševa SDS in Pahorjeva SD sta bili vestnejši. Odgovori vseh so podobni, zavedajo se, da je diskriminacija problem. V SDS menijo, da je zagovornik načela enakosti, ki je bil ustanovljen prav v mandatu, ko so bili na oblasti, zadovoljiv organ, vendar bi mu dali podobna pooblastila, kot jih ima varuh človekovih pravic. V SD in Pozitivni Sloveniji pa pravilno ugotavljajo, da imamo pri nas precej razpršeno zakonsko ureditev spodbujanja enakosti in varstva pred diskriminacijo, in menijo, da zagovornik nima pravih pristojnosti. Zagovarjajo ustanovitev novega neodvisnega organa za boj z diskriminacijo. V SD so se k temu sicer zavezali že v koalicijskem sporazumu, a čeprav so ustanovili več po svojem mnenju nujnih novih državnih agencij in uradov, organa za boj z diskriminacijo ni bilo med njimi. Velike besede doslej največjih strank torej.

Zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc napoveduje nekoliko neprijetnejšo, a veliko učinkovitejšo pot do neodvisnega organa za boj z diskriminacijo. Državo bo zatožil Evropski komisiji.

Pri zagovorniku načela enakosti je zaposlen en sam človek, zagovornik Boštjan Vernik Šetinc. Letni proračun institucije je enak njegovim 12 bruto plačam, torej 26.500 evrov. Zavedajoč se, da en človek ni dovolj in da tudi ureditev ni takšna, kot jo od Slovenije zahtevajo mednarodne institucije, se Vernik Šetinc že dlje zavzema za ustanovitev neodvisnega organa, ki bi sistemsko in celovito bdel nad diskriminacijo. Ker pa za to država doslej ni pokazala posluha, napoveduje nekoliko neprijetnejšo, a veliko učinkovitejšo pot. In sicer bo državo zatožil Evropski komisiji. Ta bo nato, kot je v teh postopkih v navadi, s stopnjevanjem pritiska na državo to silila k ustanovitvi neodvisnega organa na tem področju. Navsezadnje lahko tudi z obsodbo Slovenije pred sodiščem Evropske unije v Luksemburgu. Vernik Šetinc pojasnjuje, da mu drugega ne preostane, saj izkušnje kažejo, da se je Slovenija recimo začela resno ukvarjati s sodnimi zaostanki šele, ko so se začele vrstiti obsodbe pred Evropskim sodiščem za človekove pravice. Ali pa, nedavneje, da se je hitro našel denar za nove zaporske zmogljivosti, ko je Slovenija prav tako pred sodiščem v Strasbourgu začela izgubljati tožbe, povezane z nedoseganjem minimalnih zaporskih standardov.

Ne glede na velike besede ali še posebej zato, ker vse ostaja le pri njih, bodo stranke in liste, ki se bodo uvrstile v državni zbor, zagotovo potrebovale spodbudo, kakršno napoveduje zagovornik načela enakosti. In to velja za čisto vse, velike in male, bolj naklonjene boju z diskriminacijo ali manj, tiste, ki so se odzvale na poziv nevladnikov, in tiste, ki se niso ... Doslej za reševanje problema diskriminacije nobena ni naredila tako rekoč ničesar. In to čeprav gre za problematiko, postavljeno zelo visoko v mednarodnih združbah, katerih članica je Slovenija, tudi v EU.