25. 11. 2011 | Mladina 47 | Ekonomija | Intervju
Dr. Marko Kranjec: „Treba se bo sprijazniti s počasnejšo rastjo, morda tudi ničelno.“
Kriza v območju evra se vse bolj zaostruje. Okužba se je razširila tudi na nekatere osrednje države z evrom. Mnogi analitiki zato rešitev vidijo v Evropski centralni banki, ki da bi morala postati posojilodajalec v skrajni sili. Vendar guvernerji, tudi dr. Marko Kranjec, guverner Banke Slovenije, takšnemu reševanju krize vsaj za zdaj ostro nasprotujejo. Vztrajajo, da morajo države svoje finance spraviti v red same in da rešitev ni v tiskanju denarja.
Še poleti se je zdelo, da bo kriza ostala omejena na obrobje, zdaj pa se je razširila tudi v nekatere osrednje države z evrom. Pribitek na državne obveznice raste celo v Avstriji in na Nizozemskem. Se trgi v histeriji odzivajo dramatičneje, kot je potrebno glede na stanje?
Trgi se res odzivajo precej nervozno. T. i. osnove ne kažejo na tako težko stanje. To postaja kriza zaupanja, ki jo je zelo težko zavreti, posebno še, ker se ves svet srečuje z upočasnjeno rastjo in vse kaže, da bo gospodarski zastoj trajal bistveno dlje, kot smo pričakovali. Investitorji so pod vtisom preveč kratkoročnih nagibov. Pričakujejo, da bodo donosi na finančne naložbe tako visoki, kot so bili pred krizo. Banke so pred krizo dosegale visoko, tudi več kot 20-odstotno donosnost na vloženi kapital. Ti časi so mimo. Treba se bo sprijazniti s počasnejšo rastjo, morda tudi ničelno, in tudi manjšo donosnostjo finančnega sektorja. Finančni sektor je v 90. letih in na začetku tega tisočletja rasel izredno hitro. Njegovi dobički so pomenili kar 30 do 40 odstotkov dobičkov vseh korporacij v ZDA. S tem se je popolnoma odlepil od realnega sektorja. Finančni sektor je vzdrževal samega sebe z ustvarjanjem in trgovanjem znotraj sebe in se bo moral nujno zmanjšati. Države, kjer je ta sektor manj razvit, mednje sodi tudi Slovenija, imajo manjše težave oziroma te težave niso nastale pri nas, pač pa so uvožene. Je pa res, da je to prva kriza v zgodovini, ki je prizadela zlasti razviti del sveta. Treba se bo pogovoriti, kako naprej. Je model kapitalizma, vsaj tak, kot je bil zadnjih trideset let, vzdržen ali ne. Po mojem nadomestila za tržno gospodarstvo ni. Še vedno je učinkovitejše od državnoplanskega sistema, zahteva pa seveda ustrezno regulacijo.
Prof. Janez Prašnikar pravi, da se glede na dolgoročne delitvene trende vračamo v kapitalizem 19. stoletja.
Verjetno je bila razlika takrat res velika. Pozneje je zaradi svetovnih vojn in socialnih gibanj prišlo do progresivnega obdavčevanja in socialnih pomoči. Zdaj pa kaže, da bodo spet potrebne spremembe. Gospodarske rasti ne morete pričakovati na enem odstotku prebivalstva. Če so še tako bogati, ne morejo porabiti toliko, da bi zagnali gospodarstvo. Zgodovina zadnjih dvajsetih let kaže, da izginja srednji sloj, na katerem slonita potrošnja in gospodarstvo z ustanavljanjem majhnih in srednjih podjetij. Najrevnejši so obstajali v vseh družbah in jim je seveda treba pomagati. Bolj zbuja skrb to, da si vse manj lahko privošči srednji sloj. Otrok ne more pošiljati na kakovostne šole, vse bolj je prisoten občutek, da se življenje ne bo izboljšalo, zaradi česar tudi ni socialne mobilnosti, občutka, da je s trudom mogoče napredovati na pošten način. To je potencialno zelo eksplozivna mešanica, ki jo bo treba politično rešiti.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.