2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
Matevž Krivic: "Naj živita enakost pred zakonom in pravna država Slovenija!"
Nekdanji ustavni sodnik in zagovornik prosilcev za azil
V čem je pomen razveljavitve dela zakona o mednarodni zaščiti, ki določa, da organu, ki odloča o prošnjah prosilcev za azil, ni treba upoštevati informacij o izvorni državi, če ni bila ugotovljena splošna verodostojnost prosilcev?
Za štiričlansko družino iz daljne azijske države, ki je dolgi dve leti trepetala, kaj bo o njihovi pritožbi odločilo ustavno sodišče, je to seveda olajšanje, sreča, novo upanje in kdo ve kaj še vse. Ta člen zakona, ki je bil sedaj končno razveljavljen, sem zaman napadal štiri leta, vse odkar velja. Odslej se ne bo več smelo soditi po njem, koliko prosilcem za azil pa je v teh letih že uničil življenje?
Kaj pa razveljavitev pomeni za vse aktualne in prihodnje prosilce za azil?
Kaj pomeni za vse tiste, katerih pritožbeni razlog je bil enak temu, ki je bil sedaj sprejet kot utemeljen, pri njih pa ga je ustavno sodišče brez vsake utemeljitve razglasilo za neutemeljenega? Ene je ta „do človekovih pravic prijazna država“ medtem že nagnala nazaj, drugi so pobegnili še kam naprej, tretji še čakajo tu, kdaj bodo izpolnjene vse formalnosti za končno deportacijo ... Naj živita enakost pred zakonom in pravna država Slovenija!
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
2. 12. 2011 | Mladina 48 | Politika
V čem je pomen razveljavitve dela zakona o mednarodni zaščiti, ki določa, da organu, ki odloča o prošnjah prosilcev za azil, ni treba upoštevati informacij o izvorni državi, če ni bila ugotovljena splošna verodostojnost prosilcev?
Za štiričlansko družino iz daljne azijske države, ki je dolgi dve leti trepetala, kaj bo o njihovi pritožbi odločilo ustavno sodišče, je to seveda olajšanje, sreča, novo upanje in kdo ve kaj še vse. Ta člen zakona, ki je bil sedaj končno razveljavljen, sem zaman napadal štiri leta, vse odkar velja. Odslej se ne bo več smelo soditi po njem, koliko prosilcem za azil pa je v teh letih že uničil življenje?
Kaj pa razveljavitev pomeni za vse aktualne in prihodnje prosilce za azil?
Kaj pomeni za vse tiste, katerih pritožbeni razlog je bil enak temu, ki je bil sedaj sprejet kot utemeljen, pri njih pa ga je ustavno sodišče brez vsake utemeljitve razglasilo za neutemeljenega? Ene je ta „do človekovih pravic prijazna država“ medtem že nagnala nazaj, drugi so pobegnili še kam naprej, tretji še čakajo tu, kdaj bodo izpolnjene vse formalnosti za končno deportacijo ... Naj živita enakost pred zakonom in pravna država Slovenija!
Zdite se pesimistični ...
To je zato, ker so izpodbijani del zakona razveljavili samo iz enega razloga namesto iz dveh ali treh še pomembnejših, kar si bo prosilcem sovražna praksa MNZ (pod pričakovano desno vlado najbrž še zaostrena) gotovo razlagala kot tiho podporo svojemu dosedanjemu ignoriranju nekaterih temeljnih načel ustavnega in azilnega prava. Praktično ista temeljna načela ustavnega in azilnega prava je ta ista odločba ustavnega sodišča namreč še dodatno in še bolj zgovorno ignorirala v svojem zavrnilnem delu in sploh ni presojala ustavnosti še dveh ključnih in hudo spornih zakonskih določb (21. in 26. člen), na katerih vsaj posredno temelji skoraj vsaka odločitev o azilu. Ker jih ni razrešilo sedaj, se bodo vračala na ustavno sodišče še vsa naslednja leta. Praksa MNZ bo ta molk ustavnega sodišča seveda razumela kot njegovo tiho podporo vsem dosedanjim kršenjem zakonitosti in ustavnosti, na katere se ustavno sodišče ni odzvalo.
Zakaj imamo slab azilni zakon? Ker to ustreza priseljevanju splošno nenaklonjeni politiki?
Zakon je bil konec leta 2007 sprejet z zatrjevanjem, da je z njim Slovenija svojo azilno zakonodajo uskladila z več direktivami EU na tem področju, pa to sploh ni res. Že te direktive EU so v marsičem tudi same zelo sporne in prosilcem nenaklonjene. Če Slovenija niti njihovih zahtev ne spoštuje, se pa lahko vprašamo, kakšna pravna država potem sploh smo. Edini drobni žarek upanja je tu pritrdilno ločeno mnenje sodnice dr. Dunje Jadek Pensa, ki je v tej zadevi edina opazila ta problem - problem neustavnosti zakona zaradi njegove neskladnosti z direktivami EU. To pomeni, da je nanj že med odločanjem opozorila tudi kolege sodnike, a so bili ti za to opozorilo gluhi. In koliko let bo sedaj treba čakati, da bo ta „manjšina enega“ v našem ustavnem sodišču postala „večina petih“ sodnikov, ki bo prosilcem za azil zagotovila vsaj spoštovanje minimalnih, evropsko usklajenih pravil?
