Dva odstotka Srbov

Pred dnevi je minister za pravosodje v odhajanju Aleš Zalar po Twitterju iz Beograda sporočil: „Pravkar sem v Beogradu podpisal pogodbo s Srbijo o transferju obsojencev. To bo razbremenilo naše zapore.“ Delež zapornikov s srbskim državljanstvom v Sloveniji je torej precejšen in odstopajoč tudi glede na sestavo v Sloveniji zaprtih tujih državljanov?

Iz zadnjega letnega poročila uprave za izvrševanje kazenskih sankcij izhaja, da je bilo v Sloveniji lani v danem trenutku zaprtih povprečno nekaj manj kot 1370 oseb. Med zaprtimi je 162 tujih državljanov. Največ, 42, je državljanov BiH, Srbov je 30, Hrvatov 19. Preostala slaba polovica zaprtih tujcev prihaja iz 25 držav, med njimi je največ Bolgarov (12), Makedoncev (8), Romunov (8) in Italijanov (6) ...

Namen omenjene bilateralne pogodbe s Srbijo je olajšati in pospešiti postopke medsebojnega izvrševanja sodnih odločb v kazenskih zadevah. Prenos izvršitev kazni v razmerju do Srbije je mogoč tudi na podlagi nekaterih multilateralnih instrumentov, katerih pogodbenici sta obe državi, ter na podlagi načela vzajemnosti. Vendar naj bi praksa pokazala, da bi bilo „smiselno določena vprašanja ter postopke vendarle natančneje urediti, prav tako pa vključiti tudi specifične določbe, ki bi dodatno poenostavile ter olajšale postopke“, kot pojasnjujejo na pravosodnem ministrstvu.

S tem naj bi državljani Srbije dobili več možnosti, da zaporno kazen, ki bi jo sicer morali prestajati v Sloveniji, prestajajo v domovini. A glede na statistiko slovenskih zaporov to ne bo razbremenilo, kakor obljublja Zalar.

Pa tudi, če bi vsi zaporniki srbske narodnosti odpotovali v Srbijo, bi „prosta“ mesta hitro zasedli v tujini zaprti slovenski državljani. Na leto se jih v tujih zaporih znajde od 150 do 200, od tega okoli dve tretjini v državah članicah EU. Točnih številk ni, saj je Slovenija o tem obveščena zgolj, kadar oseba, ki ji je odvzeta prostost, to izrecno zahteva. Za zdaj teče 27 postopkov za prenos izvršitve kazni v Slovenijo.