Rok Čeferin: „RKC se obnaša kot država v državi“

Kaj ste zatrjevali v tožbi, zakaj bi morala cerkev plačati odškodnino?

Obligacijski zakonik določa, da delodajalec odgovarja za ravnanje svojih delavcev. Ker ti izvajajo svoje delo v njegovem imenu in v njegovo korist, mora delodajalec prevzeti tudi tveganje, ki izhaja iz njihovega delovanja. To prav tako velja, če delavec pri delodajalcu ni formalno zaposlen, bistveno je, da delo opravlja v njegovo korist v zvezi z nalogami, ki mu jih je ta zaupal. In razmerje med župnikom in škofijo oziroma župnijo, v okviru katerih opravlja svojo dejavnost, je enako razmerju med delavcem in delodajalcem.

Ugotavljala se je objektivna odgovornost, ne pa koliko je cerkev vedela za zlorabe in ni ukrepala.

Sodba temelji na objektivni odgovornosti RKC. Ne glede na to pa sem prepričan, da so Joštovi nadrejeni morali vedeti za njegovo početje, saj so ga vmes premestili iz večje, uglednejše župnije v manjšo. To je klasičen kazalec, da je storil nekaj narobe, zaradi česar ga je bilo treba izločiti iz njegovega dotedanjega okolja. Sploh pa pedofilije v takšnem obsegu, kot jo je izvajal Karl Jošt, ni bilo mogoče skriti pred okolico. Tudi zato je toliko verjetneje, da so njegovi nadrejeni to vedeli. Vendar tega nismo mogli dokazati, ker tisti, ki so razmere v njegovi župniji poznali, tega niso hoteli potrditi na sodišču.

RKC se je v postopku branila objektivne odgovornosti ...

Škofija se je branila s trditvijo, da je duhovnik od nje povsem neodvisen in da je med njima le neka duhovno-nadnaravna vez. Duhovnik naj bi bil samostojen pastir, ki ima oblast nad svojimi ovcami, če uporabim izraze iz zakonika cerkvenega prava. Zato naj RKC oziroma njene pravne osebe za njegovo ravnanje ne bi odgovarjale.

Vaša stranka je bila pripravljena na poravnavo, a je cerkev ni sprejela?

Tako je. O tem, zakaj so ponujeno poravnavo zavrnili, lahko le špekuliram. Očitno so bili zelo samozavestni, češ da tega spora ne morejo izgubiti.

Se bo pa RKC zagotovo pritožila.

Res je, zadeva še ni končana in lahko se zgodi karkoli. Je pa prav tako res, da je prvostopenjska sodba mariborskega sodišča odlično obrazložena in upam, da bodo ti argumenti pretehtali tudi na višjem sodišču.

Pričakovati je, da se bodo vsaj nekatere druge žrtve Karla Jošta v prihodnjih dneh oglasile pri vas.

Zelo iskreno rečeno mi je vseeno, ali pridejo k nam ali h kateremu drugemu odvetniku. Vsakemu odvetniku, ki bo zastopal žrtve, bom, če bo to želel, z veseljem predstavil vse argumente, do katerih smo se dokopali pri študiju te pravno gledano zapletene zadeve. Si pa kot človek želim, da bi bilo teh postopkov čim več, kajti le tako bo cerkev spremenila odnos do pedofilije v svojih vrstah. Očitno je finančni motiv na strani cerkve zelo močan v odnosu do pedofilije. To kažejo tudi izkušnje iz tujine. Papež se je za spolne zlorabe, ki so jih zagrešili duhovniki, opravičil šele takrat, ko je cerkev zaradi zlorab pretrpela večjo finančno škodo.

V večini odvetniških poslov ni veliko čustev do stranke oziroma zadeve. Ta očitno ni med njimi?

Takšne stvari je težko ne jemati osebno. Spolne zlorabe otrok se dogajajo tudi drugod, ampak odnos RKC do teh dejanj se mi zdi še posebej nemoralen. Cerkveni funkcionarji duhovnikom pogosto omogočajo nove in nove zlorabe otrok s tem, da jih skrivajo pred organi pregona ali jih premeščajo v druge župnije, kjer svoje početje nadaljujejo. Za usodo otrok jim je vseeno. Poleg tega se RKC obnaša kot država v državi. Namesto da bi pedofile prijavila policiji, izvaja neke vzporedne kvazipostopke po cerkvenem pravu, ki po njenem mnenju povsem zadostujejo. Ta dvoličnost me osebno prizadene.