9. 12. 2011 | Mladina 49 | Svet
Visoka cena kolonizacije
Kdo je že prodajal orožje Gadafiju in že pred stotimi leti okupiral Libijo?
Italijanska vojska in žrtve med domačini v Libiji leta 1911
Šestega novembra je minilo natanko sto let, odkar je Italija razglasila prevzem nadzora nad Tripolitanijo in Cirenajko, današnjima libijskima pokrajinama, ki sta takrat spadali k Otomanskemu cesarstvu. Italija, katere deli so se leta 1861 v enotno državo združili razmeroma pozno, od takrat je torej minilo šele 150 let, je prve težnje po libijskem ozemlju pokazala že na berlinskem kongresu leta 1878, kjer sta se Francija in Velika Britanija pogodili, da bo prva zasedla Tunizijo, druga pa Ciper. Potem je leta 1902 s Francijo podpisala tajni sporazum, s katerim so Francozi v zameno za zasedbo Maroka soglašali z italijansko zasedbo Tripolitanije, pokrajine, ki je pozneje dala ime današnjemu libijskemu glavnemu mestu, Tripolisu. Ko je marca 1911 vlada italijanskega premiera Giovannija Giolittija pri vladah nekaterih evropskih držav začela poizvedovati, kako se bodo odzvale na morebitno zasedbo, je zmotno mislila, da bo libijski pokrajini branilo le štiri tisoč otomanskih vojakov, poleg tega je bila prepričana, da ju bo zlahka zavzela, saj naj bi bili tamkajšnji prebivalci bolj naklonjeni italijanski kakor turški nadvladi. V Italiji se je vnela tudi žgoča razprava med desnico in levico, opozicijska socialistična stranka je vojni načeloma nasprotovala, še bolj ji je nasprotoval Benito Mussolini, takrat še levičar. Na ultimat, ki so ga Italijani Turkom postavili 26. septembra 1911, je otomanska oblast ob posredovanju Avstro-Ogrske odgovorila, da se strinja z nadzorom nad pokrajinama, vendar morata ti ostati v okviru Otomanskega cesarstva. Giolitti je temu 29. septembra 1911 napovedal vojno.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.