Jure Erznožnik
-
29. 6. 2012 | Mladina 26 | Družba
Francoski geji bodo krvodajalci
François Hollande je letošnje predsedniške in parlamentarne volitve dobil zato, ker je državljanom obljubil „normalizacijo“ države; socialisti so nekdanjega predsednika med kampanjo obtoževali, da je v petih letih kljub obljubam o brezhibni republiki razvrednotil državne institucije, postal lakaj nemške kanclerke in zapravil ugled Francije v svetu. Socialistična vlada Jean-Marca Ayraulta je zavihala rokave in začela delati, nova ministrica za socialne zadeve in zdravstvo Marisol Touraine pa v „normalizacijo“ uvršča tudi odpravo leta 1983 sprejetega ukrepa, zaradi katerega homoseksualni moški niso smeli darovati krvi, in zlasti ukrepa prejšnje vlade iz leta 2009, ki je pogoje za darovanje še zaostril.
-
18. 5. 2012 | Mladina 20 | Svet
Françoisa Hollanda povijejo v zgodnjeavgustovski sopari leta 1954 v mestu Rouen v Zgornji Normandiji. Je drugorojenec in mati Frédérique Marguerite Nicole Tribert, poročena Hollande, socialna delavka, in oče Georges Gustave Hollande, uveljavljeni podeželski otorinolaringolog, ga poimenujeta François Gérard Georges Nicolas Hollande. Z dve leti starejšim bratom Philippom odraščata v udobni podeželski hiši v mestecu Bois-Guillaume pri Rouenu, se lovita in skrivata na zelenem vrtu ali se s starši s povzpetniškim belim mercedesom odpeljeta na slabo uro vožnje oddaljene plaže, kjer v mornarsko črtastih majicah gradita gradove iz mivke. François je mirnejši od brata, mama Nicole bo kasneje povedala, da rad jé, spi, da z njim ni nikakršnih težav. Njegova vrlina je tudi potrpežljivost, ta mu bo kasneje večkrat prišla še kako prav.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Svet
Šest milijonov neuporabnih glasov
Prvi krog francoskih predsedniških volitev naj bi prinesel posebej veliko presenečenje, ki to v resnici ni: v nedeljo zvečer so mediji v en glas opozarjali na rekordno podporo volivcev skrajni desnici Marine Le Pen. Ta se je po preštetju glasov ustavila pri 17,9 odstotka, kar je več, kot je njenega očeta Jean-Marie Le Pena, dolgoletnega predsednika Nacionalne fronte (FN), leta 2002 proti Jacquesu Chiracu popeljalo v drugi krog. Ker se je Nicolas Sarkozy po zmagi leta 2007 ustil, da mu je uspelo to stranko z njenim tedanjim rezultatom 10,5 odstotka glasov spraviti na kolena, je treba reči, da je bil letos s populističnimi izjavami večkrat bolj na desni kot Nacionalna fronta in je Le Penovi pravzaprav »pomagal« do solidnega rezultata.
-
26. 4. 2012 | Mladina 17 | Svet
Leta 2010 so argentinske oblasti, da bi zavarovale domačo proizvodnjo, napovedale uvedbo carine na cenene čevlje iz Kitajske, a so iz te države takoj dobile jasno opozorilo: zaradi „prehranske varnosti“ so Kitajci preklicali naročilo dveh milijonov ton sojinega olja, enega od proizvodov, s katerimi argentinski predelovalci soje v trgovinski menjavi s Kitajsko vsako leto ustvarijo 1,2 milijarde evrov prihodkov. Ker je v omenjenem znesku tudi 30-odstotni davek na izvoz soje, si argentinska državna blagajna izgube takšnega kupca ni mogla privoščiti in se je na novo uvedeni dajatvi odpovedala.
-
23. 3. 2012 | Mladina 12 | Svet
Ko je marca 2008 tedaj 16-letni mehiški srednješolec Santino Bautista z emo scene ob napadu več deset mladih na svoje tovariše v osrednji mehiški državi novinarjem priznal, da si skoraj ne upa več ven, saj ga zaradi sloga oblačenja vse pogosteje nadlegujejo, si najbrž ni mislil, da bodo njegove somišljenike na ulicah bagdadskih predmestij čez nekaj let kamenjali do smrti. Tisti, ki delajo z mehiško mladino, vse pogostejše napade na emo mladež od tedaj pripisujejo temu, da izrazito mačistična in konservativna družba pač stežka sprejema 15-, 16-letne fante, ki si puščajo lase čez oči, se oblačijo v oprijeta črna, skoraj dekliška oblačila in feminizirano gestikulirajo. Na drugem koncu sveta pa si z razlagami pojavov ne belijo glave; pripadniki šiitskih milic v Bagdadu so sestavili seznam mladostnikov, ki se oblačijo v gotskem, pankerskem ali emo slogu, in jih te dni z letaki svarijo: „Obscena dekleta in fantje, če v štirih dneh ne opustite svojega odvratnega vedenja, se bo na vas prek mudžahidov zgrnila božja jeza. Smo Brigade strahu in vas opozarjamo, da boste, če se ne vrnete na pot razuma in poštenja, usmrčeni.“
-
Jugoslovanska okupacija Italije
Ime mu je Bruno Vespa, je televizijski voditelj. Rodil se je maja 1944. Nazadnje zvesti berlusconijevec, prej pa vedno v udobni bližini oblasti, ne glede na vsakokratni politični pol, s katerega je prihajala, na javni televiziji že 16 let vodi oddajo Porta a porta, s katero si je s polresnicami prislužil vrsto tožb in jih večino izgubil.
-
Bo socialistu zmago odnesla levica?
Čeprav je kandidaturo za predsedniške volitve že pred meseci napovedalo štirinajst kandidatov z vseh političnih polov, je jasno, da je bilo eno prvih dejanj letošnje kampanje veliki shod socialistov v nedeljo, 22. januarja, v Bourgetu blizu Pariza. Tam je najverjetnejši izzivalec predsednika Nicolasa Sarkozyja, François Hollande, 25 tisoč privržencem dokazal, da mu, če bo izvoljen, vsaj kar zadeva retoriko in javno nastopanje, predsedniški škornji ne bodo preveliki. Analitiki so kajpak takoj pohiteli s primerjavo njegove drže in nabora izrazov z Mitterrandovimi, zlasti z nekega govora iz leta 1972, in ugotovili presenetljivo podobnost. Hollande ne skriva, da je tedaj bodoči predsednik nanj naredil velik vtis, obenem pa zagotavlja, da ga prav nič ne poskuša posnemati.
-
Ko osnovnošolce vsepovsod po svetu sprašujejo o stereotipih, povezanih z Afriko, ti najpogosteje navajajo revščino, lakoto in umiranje otrok. Ko isto vprašanje postavijo srednješolcem, se odgovori nanašajo na dolgoletne vladavine samodržcev, zatiranje prebivalstva in človekove pravice. Težava številnih afriških držav, zlasti frankofonskih, je izrazito predsedniški sistem z navadno po dvema pet- ali sedemletnima mandatoma, ki se za večino „demokratično“ izvoljenih predsednikov končata prehitro. Primerov spreminjanja ustave z namenom dosmrtnega vladanja na tej celini kar mrgoli, tudi v Senegalu, eni najbolj demokratičnih afriških družb, so te dni priča grobi predsednikovi zlorabi državnih institucij.
-
Tunizija spoznava svoje skrajneže
V dneh, ko mineva leto od pobega nekdanjega predsednika Ben Alija in je čas za prve bilance, ki bodo pokazale, ali se je simbol revolucije Mohamed Buazizi res zažgal, da bi njegovi rojaki živeli svobodneje, Tunizijci počasi spoznavajo novi obraz svoje države. Ob tem se sprašujejo, ali bo ta še ostala razmeroma laična; ponekod na podeželju se namreč zdi, da so oblast že prevzeli radikalni salafisti.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Svet
Birmingham, Alabama. V okrožju Jefferson so oblasti do preklica na neplačani dopust poslale več kot tretjino javnih uslužbencev, ki jih morda ne bodo nikoli več zaposlile. Mestna upravna zgradba je skoraj prazna, pri okencih je ostalo le najnujnejše število uradnikov, vrste pred uradi so vse daljše, za nekatere storitve morajo uporabniki čakati ves dan. »Odpuščeni« uradniki se morajo znajti, kakor vedo in znajo, saj je blagajna prazna, na pomoč države ne morejo računati.
-
16. 12. 2011 | Mladina 50 | Svet
V francoskem senatu ima levica od letošnje jeseni prvič v peti republiki večino in pričakovati je bilo, da bo oživila nekatere razprave, ki jih je konservativna večina desetletja blokirala. Zakonski predlog, po katerem naj bi na lokalnih volitvah volili tudi tujci iz držav, ki niso članice EU, v Franciji pa bivajo vsaj deset let in plačujejo davke, ni novost. Prvi je tak zakon v kampanji leta 1981 obljubljal že François Mitterrand, edini levičarski predsednik po drugi svetovni vojni. Doslej so o njem razpravljali že vsaj desetkrat, celo Nicolas Sarkozy, ki ga zdaj ostro zavrača, mu je bil v letih od 1997 do 2001 naklonjen. A senat je zakon vztrajno zavračal.
-
9. 12. 2011 | Mladina 49 | Svet
Šestega novembra je minilo natanko sto let, odkar je Italija razglasila prevzem nadzora nad Tripolitanijo in Cirenajko, današnjima libijskima pokrajinama, ki sta takrat spadali k Otomanskemu cesarstvu. Italija, katere deli so se leta 1861 v enotno državo združili razmeroma pozno, od takrat je torej minilo šele 150 let, je prve težnje po libijskem ozemlju pokazala že na berlinskem kongresu leta 1878, kjer sta se Francija in Velika Britanija pogodili, da bo prva zasedla Tunizijo, druga pa Ciper. Potem je leta 1902 s Francijo podpisala tajni sporazum, s katerim so Francozi v zameno za zasedbo Maroka soglašali z italijansko zasedbo Tripolitanije, pokrajine, ki je pozneje dala ime današnjemu libijskemu glavnemu mestu, Tripolisu.
-
28. 11. 2011 | Svet
Kaj se je v resnici zgodilo Strauss-Kahnu: Afera DSK vseeno zarota?
Ameriški raziskovalni novinar in publicist Edward Jay Epstein, ki se je podrobneje ukvarjal z atentatom na J. F. Kennedyja, je v članku z naslovom Kaj se je v resnici zgodilo Strauss-Kahnu, objavljenem v reviji The New York Review of Books, do minute natančno razdelal dogajanje v newyorškem Sofitelu 14. maja letos. Za takšno kronologijo je, poleg sodnega gradiva, smel pregledati posnetke varnostnih kamer, evidence gibanja hotelskega osebja, opremljenega z elektronskimi ključi, in okrnjen seznam telefonskih klicev ene od oseb, ki je v hotelu zadolžena za varnost.
-
25. 11. 2011 | Mladina 47 | Družba
Sedeminosemdesetletna Danielle Mitterrand, za mnoge prva alterglobalistka, je odšla. Francozi so izgubili prvo „première dame de France“, ki ni sprejela vloge kitajske vaze v Elizejski palači, temveč je hotela početi kaj koristnega. Za njo žalujejo marsikje po svetu, denimo v Kurdistanu, kjer se po njej imenujejo ulice in šole. Francoski politiki z levice in desnice v torek kar niso mogli nehati izjavljati, da je umrla velika ženska, borka za pravice zatiranih, upornica, ki ji v sodobni Franciji ni bilo enake.
-
24. 11. 2011 | Svet
Prejšnji teden je pariški Le Monde objavil srhljivo izpoved 22-letne Libijke, ki si jo je nekdanji libijski voditelj pri petnajstih domnevno izbral za spolno sužnjo in jo pet let, dokler ji leta 2009 ni uspelo uiti, sadistično posiljeval.
-
11. 11. 2011 | Mladina 45 | Družba
Se bomo vozili po sončnih cestah?
Zgornjo trditev je že leta 2007 izrekel Nate Lewis, profesor kemije s Kalifornijskega inštituta za tehnologijo. Po čistem naključju naj bi jo bil slišal tudi elektroinženir Scott Brusaw iz Sandpointa v Idahu in po nekaj izračunih šel še dlje: če bi namesto z asfaltom, ki ga bo tako kot nafte enkrat zmanjkalo, avtoceste z zahodne na vzhodno obalo ZDA preplastili s fotovoltaičnimi sončnimi kolektorji, bi z njimi proizvedli toliko elektrike, kot je potrebuje ves svet.
-
21. 10. 2011 | Mladina 42 | Družba
Ko si je mrliški oglednik Percy Morrison avgusta 1896 ogledal truplo Bridget Driscoll, prve znane peške na svetu, ki jo je povozil avto, je dejal, da upa, da se takšen dogodek ne bo nikoli več ponovil. Pri hitrosti tedanjih avtomobilov, ki ni presegala 15 kilometrov na uro, si ni mogel misliti, da bo na britanskih cestah v 114 letih po tem dogodku izgubilo življenje več kot pol milijona ljudi. Še manj, da si bodo njegovi nasledniki leta 2010 ogledali 2222 trupel in da bo Britanija s tem številom, ki pomeni 3,59 smrti na sto tisoč prebivalcev, nekoč med najuspešnejšimi na svetu. Čeprav v razvitem svetu tudi zaradi uvedbe kazenskih točk po nemškem zgledu, tam so jih uvedli že leta 1974, že nekaj časa zaznavamo upadanje števila smrtnih žrtev v prometu, je med državami še vedno precej razlik. V Sloveniji se z lanskimi 138 mrtvimi v nesrečah (6,73 na sto tisoč prebivalcev) še najlažje primerjamo z Italijo, kjer je leta 2009 na cestah umrlo 4237 oseb (6,98) ali s Francijo s 3994 žrtvami leta 2010 (6,06). Nemčija nam je s 3657 žrtvami lani (4,47) lahko za zgled, ogibati pa se moramo avstrijskih praks, tam je v prometu leta 2007 umrlo 8,27 osebe na sto tisoč prebivalcev, na Hrvaškem 13,59, v Grčiji 14,86, na Madžarskem 12,28, v Latviji, po številu prebivalcev primerljivi s Slovenijo, 17,93, v ZDA pa kljub izjemno strogi kaznovalni politiki 12,94. Na svetu v prometnih nesrečah na leto umre kar 1,2 milijona ljudi, od tega dobrih 90 odstotkov v nerazvitih državah (ponekod v Afriki v prometu umre 21,5 osebe na sto tisoč prebivalcev), saj v nekaterih sploh nimajo zakonov, ki bi preganjali vožnjo pod vplivom alkohola, omejevali hitrost in zapovedovali uporabo varnostnih pasov.
-
14. 10. 2011 | Mladina 41 | Svet
Narodni svet za decentralizacijo, Računska enota Vrhovnega sodišča, Visoki urad za državni nadzor, Narodna agencija za nadzor finančnih tokov, Medresorski svet lokalnih služb, predvsem pa Volilni svet in njegova »neodvisna služba« ELECAM (Elections Cameroon) so imena le nekaj državnih institucij v Kamerunu, ki si jih je ponovno izvoljeni predsednik republike Paul Biya, vedno imenovan Njegova ekscelenca, »apostol miru«, »veliki arhitekt decentralizacije«, v 28 letih vladanja izmislil, da bi mu v imenu »stabilnosti države« pomagale vladati do smrti. Vse te brezzobe državne organe kajpak vodijo njegovi ljudje, ki si želijo predvsem stabilnosti vzpostavljenega družbenega reda, tega pa vodijo večinoma osebni interesi političnih elit na oblasti in njihovih gospodarskih partnerjev v 19-milijonski državi na afriškem zahodu in zunaj nje.
-
7. 10. 2011 | Mladina 40 | Družba
Trideset let od odprave giljotine
Ko je tiskar Marcel Chevalier v soboto, 10. septembra 1977, ob štirih in štirideset minut na dvorišču marsejskega zapora Baumettes sprožil rezilo giljotine, da je odsekalo glavo morilca tunizijskega rodu Hamida Djanoubija, si ni mogel misliti, da se bo v zgodovino zapisal kot zadnji francoski rabelj. Pri usmrtitvi je bil navzoč tudi njegov tedaj 24-letni sin, ki je položaj »izvršitelja kazenskih sodb«, tako kot je bilo v Franciji v navadi od 13. stoletja, nameraval prevzeti od očeta, ko bi se ta upokojil. V dobrih enajstih mesecih po tem, ko je 56-letni Chevalier »posel« prevzel od ženinega strica, je izvršil dve zadnji smrtni obsodbi v državi, poleg Tunizijca je giljotina 23. junija istega leta zaradi umora osemletne deklice odsekala glavo zadnjega Francoza, Jérôma Carreina. Obema je, poleg Christiana Ranuccija, ki je bil prav tako zaradi umora osemletne deklice usmrčen julija 1976, predsednik Valéry Giscard d'Estaing (1974-1981) odrekel možnost pomilostitve. Čeprav je bilo v naslednjih letih na smrt obsojenih več kot deset zločincev, so bili vsi pomiloščeni ali so jim kazen spremenili v dosmrtno ječo; Chevalier, ki je bil od leta 1958 kot rabljev pomočnik navzoč pri več kakor štiridesetih usmrtitvah z giljotino, pa je ostal brez dodatnega, menda zelo skromnega vira dohodka. Rabelj ni bil državni uslužbenec, temveč pogodbeni »izvajalec«, ki mu je pravosodno ministrstvo do leta 1981 vseeno nakazovalo honorar.
-
30. 9. 2011 | Mladina 39 | Svet
»Trdo sem delala, moje delo ni bil enodnevni 'bunga-bunga', temveč inteligentna in zahtevna volilna kampanja,« se je medijem pred dnevi - ko so ti objavili, da bo nekdanja pornozvezda madžarskega rodu Ilona Staller 26. novembra dopolnila 60 let in s tem kot nekdanja poslanka izpolnila pogoje za prejemanje poslanske pokojnine - izpovedala Cicciolina. Iz opustošene javne blagajne bo prejemala dobrih dva tisoč evrov na mesec. »Ko sem bila poslanka, sem se vozila s peugeotom 205, doma sem bila redko pred polnočjo ... Še zdaj sem aktivna, pojem. Z razgaljenim oprsjem, to si še lahko privoščim,« je med drugim dejala.
