Sladko-kisla Patria

Resnica o Patrii naj bi se sprevrgla v „Laž o Patrii“, ker črka „J dokazano ni Janez Janša, temveč direktor hrvaškega podjetja“ Đuro Đaković. S takšnimi velikopoteznimi sklepi so v stranki SDS še pred dvema mesecema komentirali potek sojenja v zadevi Janša proti Berglundu; nekdanji predsednik vlade se je odločil za civilni postopek in vložil 1,5-milijonski odškodninski zahtevek proti finskemu novinarju, avtorju omenjene znane oddaje, s katero se je začela afera. Ta teden, ko je sodišče objavilo sodbo, so bile ugotovitve stranke SDS bolj ali manj sladko-kisle. Res je sicer, da je sodišče odločilo, da mora Magnus Berglund Janši plačati 15 tisoč evrov odškodnine zaradi duševnih bolečin. A ne, ker je Resnica o Patrii - laž.

Berglund si je plačilo 15 tisoč evrov odškodnine z obrestmi po odločitvi sodnika prislužil, ker je v spornem zaključnem stavku oddaje uporabil „nepogojno obliko“ oziroma pri tej svoji sodbi ni poudaril, da je Janez Janša nedolžen, dokler sodišče ne odloči drugače. Izrekanje sodb je pridržano sodišču, je poudaril sodnik Matej Papler, novinarji pa morajo svoje sodbe izrekati na način, iz katerega je razvidno, da ne gre za dokončno pravnomočno sodno odločitev. Umik izjave, da je oseba, ki je v Patriinih dokumentih označena z „J“, Janez Janša in da je Patria podkupila predsednika slovenske vlade, mora Berglund po odločitvi sodišča objaviti na RTV Slovenija, POP TV in na finski YLE v času osrednjih poročil, pa tudi v časopisu Dnevnik.

Sporni stavek, zaradi katerega mora Berglund sedaj plačati Janši za duševne muke, je netočen. Za ta spodrsljaj vemo že skoraj dve leti. Berglund je ob koncu oddaje dejal, da naj bi „J potreboval denar za pokojnino“, nakar je črko J povezal z Janezom Janšo. Kasneje, ko je na dan prišlo izvirno elektronsko sporočilo, se je izkazalo, da je z „J“ v tem stavku o pokojnini res mišljen Jerković. Formalno je torej Berglund naredil napako, vendar ne več kot to. Kasneje so se policisti dokopali do več dokazov, v katerih je s črko J poimenovan Janez Janša. Reijo Niittynen, predstavnik Patrie za Slovenijo, je med policijskim zaslišanjem maja 2009 tudi pojasnil, da je „oseba iz elektronske korespondence v zvezi s slovenskim projektom, ki je navedena s kraticami PM, JJ, prime minister J, Janez Janša. Če je oseba označena z veliko črko J in če se sporočilo nanaša na Hrvaško, bi bil to Jerković.“

Zdi se, da je tudi sodišče to razumelo. Sodnik je sklenil, da je Berglund oddajo brez dvoma naredil v javnem interesu. Glede na zbrane dokaze, ki jih je Berglundov zagovornik „natančno obrazložil in podkrepil z listninskimi dokazi“, je finski novinar „utemeljeno verjel“ v izjavo, da je Janša prejel podkupnino. Berglundov odvetnik Andrej Kirm se očitno strinja s takšno argumentacijo, bo pa, kot je napovedal, vložil pritožbo zaradi višine kazni, saj je ta po njegovem pretirana.

Sodišče torej ni odločalo o tem, da je Janša res prejel podkupnino, odločilo je samo, da je novinar pozabil na pogojni stavek in da je hkrati imel dovolj dokazov, da je Janšo obtožil prejemanja podkupnine. To je storil le na preveč neposreden in nepogojen način.