Smrt pred ovadbo

Pred dnevi je umrl vodja Škofijskega duhovno-izobraževalnega in počitniškega doma Ljubelj, duhovnik Vlado Pečnik. Umrl je naravne smrti blizu Planinskega doma na Zelenici, obdukcija je pokazala, da zaradi podhladitve. Gre za duhovnika, ki se je letos poleti znašel v pedofilski aferi.

Pečnik je bil spolnih zlorab sicer prvič osumljen že za časa prejšnjega nadškofa Alojza Urana, a se je cerkev odzvala v skladu s stoletno prakso in ga zgolj premestila v drugo župnijo. Na svojo željo je pristal v odročni postojanki cerkve globoko v osrčju Karavank. Nekoliko temeljitejšo notranjo preiskavo sumov spolnih zlorab je RKC opravila šele letos spomladi. Nadškof Alojz Stres naj bi bil na podlagi izsledkov od Pečnika zahteval, da se odpove vodenju omenjenega doma in delu z mladimi. Pečnik je sicer uradno spoštoval poziv cerkvenega vrha, neuradno pa se na Ljubelju menda ni spremenilo nič. Preiskovala pa ga je tudi policija. Umrl je, tik preden je zoper njega vložila kazensko ovadbo zaradi spolnega napada na osebo, mlajšo od 15 let.

Pečnik je umrl, preden je sedel na zatožno klop, tako kot je pred časom nekdanji artiški župnik Karl Jošt umrl tik pred izrekom sodbe pred kazenskim sodiščem. A zaradi spolnih zlorab slednjega je bila prejšnji teden v Sloveniji dosojena prva odškodnina žrtvi spolnih zlorab, ki so jih zagrešili duhovniki. Sodišče je odločilo, da mora odškodnino izplačati RKC. Nasploh smrt duhovnika v odškodninskem postopku ne spremeni nič bistvenega, razen seveda tega, da sam ne odgovarja več za storjena dejanja. Odgovarja pa zato samostojno RKC zaradi objektivne odgovornosti.

Odškodninska tožba je namreč mogoča, ne da bi se začel kazenski postopek. Ta nikoli ni pogoj za začetek civilne zadeve, tako tudi pri spolnih zlorabah ne. Navadno oba postopka tečeta sočasno, kar pa ni mogoče v primeru smrti storilca in tožbe zoper njegovega delodajalca.

Odvetnik Rok Čeferin, ki je zastopal vlagateljico prve odškodninske tožbe zoper RKC, pojasnjuje, da v odškodninskem postopku sodišče odloča, ali je tožena stranka storila spolni delikt in s tem tožniku škodo. V aktualnem primeru bi sodišče imelo še nekoliko lažje delo, saj bi si lahko pomagalo tudi s kazensko ovadbo in pričami policije v predkazenskem postopku. Razlika med odškodninskim postopkom, ki temelji na obsodbi pred kazenskim sodiščem, in odškodninskim postopkom, ki ne (tak je naš primer), je zgolj v zastaralnih rokih. Ti so v prvem primeru precej daljši in dajejo več možnosti žrtvam, ki si želijo zadoščenja in vsaj finančnega povračila za nastalo škodo.