Jure Erznožnik

 |  Mladina 51  |  Družba

Kitajsko mesto duhov

V Notranji Mongoliji raste mesto za milijon in pol ljudi, a brez prebivalcev

Poznavalci muzej v Ordosu uvrščajo med najimenitnejše zgradbe na svetu. Njegova futuristična arhitektura naj bi se spogledovala s tradicionalno mongolsko dediščino, obenem pa je zgradba okoljsko učinkovita, saj so ji zagotovili naravno zračenje, na streho pa namestili sončno elektrarno. Mestne oblasti so k sodelovanju povabile celo vrsto slovitih arhitektov, da so zasnovali gledališča, knjižnice in mestne parke opremili z neštetimi pozlačenimi kipi zmajev in drugih bitij iz mongolske mitologije.

Notranja Mongolija, avtonomna regija v sklopu Ljudske republike Kitajske, nekakšen azijski Eldorado, je konec leta zaznala velik padec industrijske proizvodnje. A vlagateljev to ne moti preveč, sredi puščave noč in dan gradijo sodobno mesto za milijon in pol prebivalcev, le da se jih je do zdaj sem preselilo le 30 tisoč. Res je, da ima Ordos najvišji bruto domači proizvod na prebivalca na Kitajskem, a redkim prebivalcem je po službi dolgčas, saj se nimajo s kom družiti.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Jure Erznožnik

 |  Mladina 51  |  Družba

Poznavalci muzej v Ordosu uvrščajo med najimenitnejše zgradbe na svetu. Njegova futuristična arhitektura naj bi se spogledovala s tradicionalno mongolsko dediščino, obenem pa je zgradba okoljsko učinkovita, saj so ji zagotovili naravno zračenje, na streho pa namestili sončno elektrarno. Mestne oblasti so k sodelovanju povabile celo vrsto slovitih arhitektov, da so zasnovali gledališča, knjižnice in mestne parke opremili z neštetimi pozlačenimi kipi zmajev in drugih bitij iz mongolske mitologije.

Notranja Mongolija, avtonomna regija v sklopu Ljudske republike Kitajske, nekakšen azijski Eldorado, je konec leta zaznala velik padec industrijske proizvodnje. A vlagateljev to ne moti preveč, sredi puščave noč in dan gradijo sodobno mesto za milijon in pol prebivalcev, le da se jih je do zdaj sem preselilo le 30 tisoč. Res je, da ima Ordos najvišji bruto domači proizvod na prebivalca na Kitajskem, a redkim prebivalcem je po službi dolgčas, saj se nimajo s kom družiti. Njihovo stanovanje je pogosto edino naseljeno stanovanje v štirinajstnadstropnem bloku. Pritožujejo se tudi nad večnim hrupom s faraonskih gradbišč. Kitajske oblasti so si mesto sredi puščave zamislile kot model sodobnega urbanizma in arhitekture, a lokali, poslovni prostori in trgovine ostajajo prazni.

Vse okrog mesta je puščava, zime so peklensko mrzle, poletja pa puščavsko vroča, odločitev za življenje v tako surovem okolju ni lahka. Nek poslovnež, ki je v gradnjo vložil že 200 milijonov evrov, je prepričan, da bodo prebivalci prej ali slej le prišli. Zanaša se na zagotovila oblasti, ki z davčnimi olajšavami spodbujajo podjetja, naj v Ordos preselijo industrijske obrate in poslovne prostore.

Marsikje na Kitajskem občine in province spodbujajo naseljevanje in pozidavo odročnih območij, saj bi si v krizi rade zagotovile gospodarsko rast in delovna mesta. Spuščajo se v megalomanske projekte in se ne zavedajo, da se bodo, če ti ne bodo uspešni, morale soočiti z inflacijo, vse težjim odplačevanjem kreditov in nepremičninskim balonom. Nazadovanje kitajskega gospodarstva bo najbrž prizadelo tudi z naravnimi bogastvi obdarjeno mongolsko zaledje, zato bo Ordos verjetno še dolgo čakal na prebivalce.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.