Kdo prisluškuje?

Potem ko je Hugh Grant izvedel, da je žrtev ene največjih afer v zgodovini britanskih medijev, ki jo je zakuhal časopis Ruperta Murdocha, je sklenil, da ne bo križem rok čakal na razplet preiskave. Dogovoril se je za sestanek z novinarjem, ki je včasih delal za skrajno rumeni News of the World. Ta je leta kot po tekočem traku prestrezal telefonske pogovore oseb, za katere je ocenil, da bi mu lahko pomagale prodati več izvodov časopisa, in v pogovoru z njim je Grant izvedel številne podrobnosti o tem, kako so to počeli.

Izkoristil je priložnost in njegovo pričevanje tajno posnel, aprila pa je pogovor objavil v političnem tedniku New Statesman. S tem je Grant dosegel osebno zadoščenje, saj je mediju, ki ga je ponižal, vrnil milo za drago ali, bolje rečeno, nezakonito snemanje za nezakonito snemanje. Ostaja le vprašanje, ali ni s tem, ko se je spustil na raven novinarjev, ki se požvižgajo na novinarsko etiko, to mejo morda prestopil tudi sam.

Grant je le ena od domnevno 4000 oseb, katerim je časopis News of the World v zadnjih letih z nezakonitimi metodami poslušal telefonske pogovore. Prva razkritja o tem spornem ravnanju so danes že stara in sprva se je zdelo, da so bili posegov v zasebnost deležni »le« člani kraljeve družine. Letos pa se je izkazalo, da ima zgodba množične razsežnosti. Kot so pokazala zlasti razkritja The Guardiana, je News of the World organizirano prisluškoval telefonskim pogovorom znanih osebnosti in tudi »navadnih« državljanov, denimo svojcev vojakov, umrlih v Iraku in Afganistanu.

Organi pregona se kljub temu niso prav zares zganili vse do julija letos, ko je prišlo na dan odkritje, da so novinarji News of the World poslušali glasovno pošto izginule dvanajstletne Milly Dowler. Ker je bil njen poštni predal natrpan, so nekaj sporočil celo izbrisali in s tem naredili prostor za morebitna nova. A dejanje, katerega glavni motiv je bil večji dobiček časopisa, je imelo neslutene posledice. Starše in policijo je navdalo z upanjem, da je deklica živa. A pozneje se je izkazalo, da je bila takrat že umorjena. Javnost je po tem razkritju skočila na noge in tako so začele padati glave, ne le uredniške, pač pa tudi tiste v vodstvu policije, ki naj bi si pred medijskim početjem dotlej zatiskala oči. Sledile so odmevne aretacije in v pripor sta morala tudi nekdanji urednik časnika News of the World Andy Coulson, ki je bil pozneje svetovalec sedanjega britanskega premiera Davida Camerona, in njegova predhodnica na uredniškem položaju Rebekah Brooks.

Afera je odmevala po vsem svetu in Rupert Murdoch jo je poskušal omejiti s tem, da je žrtvoval časnik News of the World, ter se ob tem tudi javno opravičil, a to še ne pomeni, da je sebe in svoje sodelavce izmazal iz godlje. Murdoch, ki nima le velike medijske, temveč tudi politično moč, je kljub vsemu vajen tudi propadlih naložb. Tudi tokrat bo najverjetneje pristal na trdnih tleh, zato je pomembnejše vprašanje, ali so se iz tega kaj naučili vsi drugi, torej zaposleni v medijih, politiki in javnost.

»Človek, ki mu ga je losangeleška prostitutka potegnila v avtu, je zdaj moralni kompas mojega naroda."
Komik John Oliver, v Daily Showu, o Hughu Grantu, ki je pomagal razkriti sporne prakse tabloida News of The World