Konec misije, začetek vlade

Po kratkem obdobju zatišja, ki je sledilo volitvam, in rahli spokojnosti, ko nam je mir kalila zgolj bolezen Boruta Pahorja, so se z odločitvijo ustavnega sodišča, da dovoli referendum o družinskem zakoniku, očitno odprla vrata pekla. Na sceno se je vrnil Aleš Primc, počasi, a vztrajno pa se zdi, da se vrača tudi Princ teme.

V Pogledih Slovenije smo tako prejšnji četrtek lahko videli, kaj so nam v državni zbor naplavile predčasne volitve in kaj so odplaknile. Žal bi moralo biti v sodobni demokratični družbi ravno obratno, tako pa smo pri nas dočakali vrnitev klerikalcev, ki so pripravljeni brez sramu javno zagovarjati diskriminacijo in nestrpnost, ter bili priča izpadu ene redkih strank, ki se je na tem področju zavzemala za enakopravnost. A tako smo volili, in po sicer z volitvami nepovezani odločitvi ustavnega sodišča so se na ulice vrnili Primčevi vojaki, ki so ljudem razlagali, da družinski zakonik omogoča, da bodo otroke po novem lahko imeli tudi bratje in sestre.

Po vsem hudem, kar smo v oddaji slišali iz ust Primca, podpredsednice Nove Slovenije Alenke Šverc in Tadeja Strehovca, tajnika Komisije za Pravičnost in mir, ki so napovedovali apokalipso, napad gejev in lezbijk, spremembo šolskega učnega načrta in malodane načrtno homoseksualizacijo slovenskega naroda, smo se v nedeljo z veseljem zavalili pred televizijo in se potolažili s finalno izdajo ene od bolj gledljivih in simpatičnih oddaj na nacionalki, Misiji Evrovizija.

Odkar so Maji Keuc uredili frufru in njeno pojavljanje v oddaji omejili na petje in odpiranje kuvert, je oddaja postajala skoraj sanjska. Simpatične tekmovalke, izjemni Klemen Slakonja, jež Raay, ki je šel vsem na živce, in preostali člani komisije, ki so pokali od medsebojne ljubezni, so ustvarili šov, ki ni zahteval veliko od svojih gledalcev, a jih hkrati ni utrujal s harmonikami in gostilniškim humorjem. Čeprav priznamo, da so oddaje sočasno z izpadanjem tekmovalcev postajale nekoliko razvlečene, saj so vsak teden morali oddajo krpati z Raayevimi bizarnimi izdelki, kot sta April s tipkovnico na oprsju in terasni Tangels, sta nas dvojčici Prusnik vsakič znova prepričali, da nedelja lahko mine tudi brez Maria.

A ganjenost, ki jo je ob nedeljah zganjal Jonas, ko je gledal dvojčici, kako se med seboj dobro razumeta in prepevata njegove prevode Magnificovih pesmi, nikoli ni trajala dolgo.

Ta ponedeljek nas je nazaj na realna tla postavil Gregor Virant, ki se je odločil, da ne bo podprl zmagovalca volitev. Čeprav v času pisanja še ne vemo, kako se bo odvila vladna limonada, nas preseneča pripravljenost, s katero predsedniki strank drvijo v koalicijo z Janšo, človekom, ki je vpleten v mednarodni korupcijski škandal in ga preiskujejo organi v treh državah. Skupaj v dobrem in slabem?