Tamburice in (ustne) melodike

Prvi ponovoletni teden v Ljubljani tudi letos ni presenetil s koncertno ponudbo. Za vse, ki ne zdržijo brez glasbenih dogodkov, je rešilni obroč ponujala le Metelkova, pa še tam se je vse skupaj zgodilo na petkov večer. Ljubitelji funka in soula so v Gala hali lovili Zeleno sonce, dubberji in reggaejaši so Jah-a slavili na Dublabu v Channel Zeru, glavoloputarji pa so pretres poiskali v Gromki. Slednja, žanrsko sicer zelo raznolika dogodka, sta bila izvrstna priložnost za preverjanje tega, kako se ob težkih udarcih zabavajo pripadniki dveh zelo specifičnih plemen.

Najprej je zaropotalo v Gromki. Ugibanja o tem, kaj točno smo slišali, bomo pustili odprta, ne nazadnje se glede precej nepomembnih mikrožanrskih posebnosti ni uspelo zediniti niti najbolj gorečim poznavalcem. Slišali smo pač kopico metalskih in obmetalskih muzik, v te pa so se priložnostno prikradli elementi etna, punka in še česa. Brežiški ekstremneži Dickless Tracy so po standardnih nastavkih grindecora, thrash in death metala poropotali le v zaključku, uvodoma pa so predvsem raztegovali rife. Očitno je ta upočasnjena, nova podoba na levi nogi ujela stare privržence, zato je bil njihov odziv precej skromen. Je pa občinstvo oživelo takoj, ko je na oder stopila bojda legendarna hrvaška šesterica True. Njena posebnost je uporaba tamburice, ki je v (atmosferični) izraz zasedbe vsaj uvodoma vnašala precej emotivnosti. No, bolj ko se je približeval konec, trša in bolj intenzivna je postajala glasba, občinstvo v prvih vrstah pa je praktično od začetka do konca vztrajalo v mosh-pitu.

Bolj umirjeno razpoloženje je vladalo v Channel Zeru. Najprej sta dub in reggae standarde izbirali redni Dublabovi selektorki, potem pa je na oder stopila še ekipa hrvaškega Digitron Soundsystema. Gre za nekakšno sestrsko navezo izvrstne žive dub/reggae zasedbe Radiakal Dub Collective, svoj nastop pa kroji v maniri pionirskih jamajških soundsystemov. Tokrat se jim je pridružil še Francoz Rootikal Warriah, njihov izbor pa je zajel široko paleto starejših in novejših dub/reggae odvodov. Lastne produkcije je trojec priložnostno razširil z vokalnimi vložki in melodiko, dinamičen, spretno sestavljen izbor pa je v poplesavanje zazibal tudi številno občinstvo. Del tega je nedvomno privabil Digitron Soundsystem, ki je ostal v lepem spominu obiskovalcem Riversplasha. Del pa tudi znamka Dublab s svojim konsistentnim in zanimivim programom.

Glede na pregovorno zaprtost obeh scen je bilo na Dublabu lepo videti tudi člane zasedbe True. Ali je bila to le patriotska gesta ali kaj drugega, sicer ni znano. Bi pa njihovemu zgledu lahko sledilo več pripadnikov različnih scen, ki pogosto ne vidijo ali pa nočejo videti prav daleč od svojega vrtička.