Slovenska prestolnica kulture

Konec tedna se v Mariboru začenja projekt Evropska prestolnica kulture (EPK), ki velja za enega največjih in najpomembnejših projektov EU in bo sočasno potekal tudi v portugalskem mestu Guimaraes. Projekt so, že vse odkar je vlada zanj določila Maribor, spremljale najrazličnejše težave; nekateri so trdili, da je bil Maribor izbran izključno zaradi spora med Janševo vlado in Jankovićem, druge je motilo, da je štajerska prestolnica k projektu priključila še pet partnerskih mest. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer so obljubljene velikopotezne naložbe (denimo kompleks MAKS, ki naj bi nastal na območju opuščene tekstilne tovarne, in prenovljena Umetnostna galerija Maribor) padle v vodo, vrstili pa so se tudi odstopi vodilnih (Tomaža Pandurja, Ota Lutharja) s položajev.

Celoletni projekt EPK se zdaj v Mariboru kljub vsemu uresničuje. Otvoritveni konec tedna se bo začel 13. januarja z odprtjem kulturnih ambasad, s projektom Karmine Šilec Placebo ali komu potok solz ne lije ter z drugimi manjšimi dogodki. Slavnostno odprtje pa bo v soboto, 14. januarja, s spektaklom na Trgu Leona Štuklja, med katerim bo na odru več kot sto nastopajočih v režiji Mateja Filipčiča, sledil bo koncert skupine Dan D. Po Filipčičevih besedah program povezuje različne umetnostne zvrsti, žanre in izvajalce ter simbolizira pestrost dogajanja, ki ga bo projekt EPK predstavil v prihajajočem letu.

Prihodnje tedne se bodo zvrstila odprtja tudi v drugih partnerskih mestih, najprej 20. januarja v Slovenj Gradcu, nato 21. januarja v Velenju, 28. januarja v Novem mestu, 4. februarja v Murski Soboti in nazadnje 10. februarja še na Ptuju.

Katere kulturne dogodke si bomo lahko ogledali v letu dni? V okviru EPK naj bi se v Mariboru in partnerskih mestih zvrstilo 412 projektov, umeščenih v različne programske sklope. Sklop Terminal 12 naj bi povezal najrazličnejše umetnostne zvrsti, Urbane brazde naj bi predstavljale primere dobre prakse v alternativni in avtonomni produkciji, Ključi mesta naj bi spreminjali mestni utrip s programskimi, arhitekturnimi in vsebinskimi posegi, sklop Življenje na dotik naj bi poskrbel za prenos dogajanja prek spleta, Kulturne ambasade naj bi predstavljale tuje kulturne ustanove in veleposlaništva, sklop Priložnost za vse pa naj bi se osredotočil na ljudi s posebnimi potrebami. Zadnji sklop predvideva sodelovanje z Univerzo v Mariboru, ki pripravlja več kot 30 projektov.

Eden od vrhuncev bo zagotovo velika operna koprodukcija Črne maske skladatelja Marija Kogoja, ki bo pod vodstvom dirigenta Uroša Lajovica premierno uprizorjena 15. januarja v SNG Maribor, marca pa še v Ljubljani. Za režijo je bil najprej predviden Tomaž Pandur, ki je bil tudi predsednik programskega sveta Zavoda Maribor 2012, po njegovem odstopu s položaja pa so k sodelovanju povabili filmskega režiserja Janeza Burgerja. Ta se bo tokrat prvič spoprijel z operno režijo. Opera, nastala med letoma 1924 in 1927 po motivih istoimenske simbolne in alegorične drame ruskega pisatelja Leonida Andrejeva, sicer sodi v tisti segment slovenskih oper, ki z izdelano simbolno konstelacijo, kompleksno dramaturgijo in močno identiteto glasbene govorice sestavljajo jedro slovenske modernistične operne tradicije.

Med pomembnejšimi dogodki je treba posebej omeniti Festival Mars, ki bo tokrat povezal Maribor in Zagreb, razstavo nemške umetnice Rebecce Horn, rock opero Človek z bombami Matjaža Bergerja, nov gledališki projekt Jana Fabra, veliko gledališko koprodukcijo Ustavljivi vzpon Artura Uia Bertolta Brechta v režiji Eduarda Milerja in gotovo tudi tradicionalni mariborski poletni Festival Lent.

Ob vsem tem se seveda porajajo pomisleki, ali bo Maribor sploh kos zahtevni nalogi, ki jo je prevzel skupaj z nazivom EPK, in ali bo pritegnil dovolj obiskovalcev tudi iz širše regije ali samo lokalno prebivalstvo. Med mesta, ki so projekt EPK izpeljala najuspešneje, sta se doslej uvrstila Gradec in Liverpool; ta pred tem v kulturnem smislu ni imel prave urbane tradicije, danes pa je prepoznaven kot sodobno in dinamično mesto, povezano s kulturo. Kako se bo odrezal Maribor, bo jasno že kmalu. Verjetno pa nikoli ne bomo izvedeli, kako bi se pri tem projektu odrezala Ljubljana. Ta je pred leti že gostila Evropski mesec kulture, a se ni izkazala za učinkovito, uspešnejša pa je bila lani, ko je za leto dni prevzela naziv Evropske prestolnice knjige.

Evropska prestolnica kulture:
Slavnostno odprtje enoletnega kulturnega projekta
Kaj: Spektakel v režiji Mateja Filipčiča z več kot sto nastopajočimi
Kdaj: 14. januarja ob 20.00
Kje: Trg Leona Štuklja, Maribor