Tunizija spoznava svoje skrajneže

V dneh, ko mineva leto od pobega nekdanjega predsednika Ben Alija in je čas za prve bilance, ki bodo pokazale, ali se je simbol revolucije Mohamed Buazizi res zažgal, da bi njegovi rojaki živeli svobodneje, Tunizijci počasi spoznavajo novi obraz svoje države. Ob tem se sprašujejo, ali bo ta še ostala razmeroma laična; ponekod na podeželju se namreč zdi, da so oblast že prevzeli radikalni salafisti.

V vasi Sejnane na severu države si krajani zaradi nasilja, ki ga nad njimi izvaja skupina mladih islamskih skrajnežev, ne upajo več iz hiš. Pretepajo jih in jim grozijo s smrtjo, nekaterim le zato, ker si upajo pomagati žrtvam. Petdesetletnika, ki je v bolnišnico prepeljal dva sokrajana, so neusmiljeno tolkli, ker je med pretepanjem hlipal, da bi jim lahko bil oče, pa so nanj vpili: „Utihni, ti pes!“ Naposled so ga poljubili in mu zabičali, naj se nikoli več ne vmešava v njihovo početje, saj po revoluciji oblasti v vasi ne izvaja več država, temveč oni.

Ta skupina reakcionarnih mohamedancev šteje okrog 40 fantov, ki nosijo tradicionalna oblačila, pokrivala in dolge brade. Mnoge so po padcu prejšnjega režima ob splošni amnestiji izpustili iz zapora. Že poslušanje CD-jev, neredno obiskovanje mošeje, zlasti pa pitje alkohola jih lahko požene v tak sveti bes, da se neusmiljeno znesejo nad sokrajani. Vse obtožbe seveda zanikajo. Zgradbe institucij padlega režima uporabljajo kot zapore oziroma prostore za zasliševanje „nevernikov“, med katere prištevajo tudi lastnike gostinskih lokalov. Eden teh skrajnežev je za tisk nedavno povedal, da v vasi vlada kaos, saj vaščani popivajo in se ne obnašajo v skladu z zapovedmi islama. Čeprav je primer iz te vasi za zdaj osamljen, so salafisti prisotni po vsej državi. Imajo svoje mošeje, svoje verske šole, prav nič ne skrivajo zahtev po vzpostavitvi kalifata iz nekega drugega časa, kjer bo vladala izključno šarija. Na več univerzah v državi so se fizično lotili profesorjev in rektorjev, od njih zahtevajo strogo ločevanje študentov po spolu, uvedbo molilnic in za dekleta obvezno nošenje nikaba. Prepričani so, da nova „družbena ureditev“ ni nikakršna demokracija, če zahtevajo pravice, ki jih zapoveduje Koran, pa jim jih ne zagotovijo.

Državljani so ob poročilih s severa zmedeni, saj si doslej niso niti mislili, da v državi kaj takega sploh obstaja. Tudi nova zmerna islamska oblast svari pred salafisti, minister za verska vprašanja meni, da je nevarnost mogoče omejiti le z dialogom.

Kakih tisoč salafistov, kolikor naj bi jih bilo v državi, je nedvomno med tistimi, ki so z revolucijo največ pridobili, ni se jim treba več skrivati in zdaj odkrito novačijo: njihov profil na Facebooku je všeč že 16 tisoč uporabnikom.