Za Sergea, za ženske, za nas

Lani je minilo dvajset let od smrti legendarnega francoskega glasbenika, poeta, filmskega ustvarjalca in dežurnega kontroverzneža Sergea Gainsbourga, zato je napoved, da kani njegova nekdanja življenjska sopotnica Jane Birkin ob tej priložnosti njegove pesmi zapeti na svetovni turneji, močno odmevala v svetu glasbe.

Odmevala je tudi v Ljubljani, ki jo je Birkinova obiskala v soboto. »Serge je v Franciji najbolj občudovan glasbenik in pisec besedil. Je referenca za vsakega mladega glasbenika na začetku njegove poti, danes pa ga poznajo in spoštujejo tudi v ZDA in Veliki Britaniji,« je v napolnjenem Kinu Šiška strnila eno od misli na svojega nekdanjega partnerja.

Priredbe Gainsbourgovih pesmi danes sicer niso nobena redkost, toda nekaj povsem drugega je, če jih zapoje ženska, brez katere podoba mnogih skladb pač ne bi bila ista. Birkinova, ki je plodno glasbeno kariero nadaljevala tudi potem, ko sta se Sergeem razšla, je sicer vselej ostajala v njegovi senci, toda s tem, da bi iz nje izstopila, se ni nikoli obremenjevala. Da se tam zelo dobro počuti, se je potrdilo tudi v soboto. Če odmislimo hvalo na račun njenega izvrstnega spremljevalnega komornega orkestra, je vso pozornost nesebično in iskreno usmerila le v izjemnost Gainsbourgove dediščine.

Ko je v njegovi priljubljeni opravi, črnih hlačah in razpeti beli srajci z zavihanimi rokavi, skakljala po odru, se je zdelo, da gledamo razposajeno mladostnico in ne gospe sredi šestdesetih. Ko je zapela sklonjeno čez klavir, je njen mladostni glas v spomin priklical čutnost, ki sta si jo s Sergeem skozi glasbo delila pred štirimi desetletji. Njeno pripovedovanje anekdot o njem in lepih spominih na prejšnje obiske v Sloveniji pa je koncert spremenilo v izjemno, obenem nostalgično in živo izkušnjo (delčka) Gainsbourgovega življenjskega opusa.

Ker je napisal na stotine skladb, smo seveda dobili le delen vpogled vanj, toda premišljen dvourni izbor pesmi ga je razkril v vsej njegovi večplastnosti. Violinistka, bobnar, trobentač in pianist so skladbe odeli v nove aranžmaje, med drugim pa smo slišali čutno Balade de Melody Nelson, igrivo Comic Strip iz Sergeevega druženja z Brigitte Bardot, pa Les Amores Perdues, ki jo je napisal za Juliette Gréco, šansonjersko botro francoskega popa iz šestdesetih. Čeprav se je izbor osredinil okoli igrivih, veselih skladb, smo slišali tudi bolečo Amour des Feintes, ki jo je Serge za Jane napisal tik pred svojo smrtjo. Toda zaključna čutna pop mojstrovina Di Doo Dah je potrdila, da se Birkinova na aktualni turneji spominja predvsem tistih najlepših skupnih trenutkov.

Na koncu smo bili očarani vsi; Birkinova in orkester nad odzivom publike, slednja pa nad odličnim nastopom. Če si izposodimo gesto in predkoncertno misel Birkinove, je bil dogodka, če ga je spremljal tam nekje na strehi Kina Šiška, gotovo vesel tudi Serge Gainsbourg.