The Black Belles
2011, Third Man Records
+ + + +
Dekleta iz ženske rockovske zasedbe The Black Belles, ki deluje dobri dve leti, so bila do nedavnega pridne punce, katerih korenine segajo v Nashville, deželo countryja, bradatih mož in odštekanih likov. Jedro skupine sestavljajo vokalistka Olivia Jean, ki poseže tudi po kitari in orglah, Ruby Rogers, ki jo spremlja na basu, in Christina Norwood (ali Tina NoGood), ki se udejanja na sintetizatorju zvoka, Shelby Lynne pa drži tempo in udriha po bobnih.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
+ + + +
Dekleta iz ženske rockovske zasedbe The Black Belles, ki deluje dobri dve leti, so bila do nedavnega pridne punce, katerih korenine segajo v Nashville, deželo countryja, bradatih mož in odštekanih likov. Jedro skupine sestavljajo vokalistka Olivia Jean, ki poseže tudi po kitari in orglah, Ruby Rogers, ki jo spremlja na basu, in Christina Norwood (ali Tina NoGood), ki se udejanja na sintetizatorju zvoka, Shelby Lynne pa drži tempo in udriha po bobnih.
O bendu ne vemo prav veliko, glasbo so dame snovale počasi in novembra lani izdale prvenec, te dni pa so postregle tudi z videom za prvi singel What Can I Do. Tik pred izdajo prvenca so novembra čarale in našle ’izgubljeni’ video za skladbo Lies, sicer priredbo skladbe skupine The Knickerbockers. Prav ta je prva dobila vizualno podobo, režije pa se je lotil kar sam Jack White, polovica lani razpadlega dua The White Stripes. Štiri zapeljivke so podpisale pogodbo z njegovo založbo Third Man Records, pri njej pa so izdale tudi singel Charlene (I’m Right Behind You), ki je nastal v sodelovanju z razvpitim ameriškim satirikom Stephenom Colbertom. Teh dveh komadov sicer ni na albumu, saj so štiri povampirjenke, ki jih bomo le stežka zgrešili, nanj uvrstile enajst čisto novih skladb. Album v ritmu valčka uvede melodična Leave You With A Letter, nadaljuje pa se z mastnimi basi in obloženimi kitarskimi rifi v skladbi In A Cage, kjer punce zaključijo z ugotovitvijo, da čarajo ta čudežni napoj skupaj s svojim producentom. V udarnih komadih Wishing Well in Honky Tonk Horror spregovorijo o obdobju neukročenosti zasedbe ali obdobju ’belih črt’ in nas prestavijo v tipičen južnjaški bar, kjer je meja med resnico in lažjo nejasna, takšna pa je tudi zgodba čudaka, ki z obilico humorja stoji za njimi.
The Black Belles so zastavile vražje dobro in ne streljajo na sleo
© Third Man Records
Jack White je skupaj z nekdanjo ženo Meg snoval uspešno punk rock zgodbo in dolgo sta trdila, da sta brat in sestra. Pred tremi leti je svoj raj našel v Nashvillu, kjer se je ukoreninil z založbo in s trgovino, ki se je od leta 2001 vrtela le na kolesih. Njegove črne vdove, oblečene v gotskem stilu Lene Lovich (njen vpliv slišimo v komadu The Wrong Door), so zdaj poskrbele za album, ki črpa iz garažnih rockovskih obrazcev ter se spogleduje z bluesom in surfom. Blede dame, ki jih krasijo dolge črne obleke z globokimi dekolteji in ogromni čarovniški klobuki, vse skupaj zapakirajo po svoje in končajo s skladbo Hey Velda, prežeto z močvirskim zvokom in pridihom horror groteske. Plošček na prvo žogo resda diši po Jacku Whitu, ki tako kot The Black Belles prisega na analogni zvok, a punce dokažejo, da so resnično samosvoje. Močno upam, da se boste strinjali z mano, če rečem, da ne streljajo na slepo in so zastavile vražje dobro.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.