Dr. Božidar Flajšman: "V tej državi očitno poteka bitka med okoljem in kapitalom."

Zakaj nasprotujete ukinitvi samostojnega ministrstva za okolje in prostor?

V tej državi očitno poteka bitka med okoljem in kapitalom. Iz nove koalicijske pogodbe je razvidno, da se okolje in prostor pojmujeta kot ovira prodoru kapitala, ne glede na ceno. Njen moto je bolj usmerjen v ustvarjanje dobička za vsako ceno, od tega pa ima korist zelo majhen del ljudi. Prostor in okolje sta omejeni dobrini, zdaj pa je videti, da meje ne obstajajo. Našo primerjalno prednost - razmeroma ohranjeno okolje - bomo uničevali, namesto da bi jo uporabili.

Okoljska politika naj bi bila združena z resorjem za kmetijstvo, prostorska pa naj bi spadala pod ministrstvo za infrastrukturo. Kaj konkretno je za vas sporno pri tovrstni razdelitvi resorjev?

V primeru okoljske politike bo ta po novem preveč podrejena kmetijstvu, kjer bo lahko to počelo, kar se mu bo zahotelo. Gre za uveljavljanje koncepta količine pred kakovostjo. V kilogramih in kubičnih metrih ne bomo nikoli konkurenčni, lahko smo konkurenčni zgolj v kakovosti. V primeru prostorske politike pa je treba opozoriti, da prostor ni samo infrastruktura, ampak je v naravni obliki last vseh nas. Vodni sklad na primer deluje samo še zato, da bi lahko z zbranimi sredstvi gradili elektrarne, ne pa za zaščito voda in varovanje pred poplavami.

Pa ste res lahko prepričani, da bo imela samo prerazporeditev resorjev takšne katastrofalne posledice, kot jih napovedujete?

Izguba samostojnosti vedno pomeni posledično močnejši vpliv drugih resorjev in tudi manjši vpliv tega resorja na druge. Združuje se resorje z nasprotnimi interesi. Prišlo bo do prevlade kmetijsko-prehrambenega in infrastrukturnega interesa. Varstvo okolja bi morala biti sinteza vseh politik. Sedaj ne bomo imeli ne okoljskega ministrstva ne resnih vsebinskih vključevanj v druge politike.

Pa bi se strinjali, da je umeščanje objektov v prostor danes vseeno preveč problematično in zamudno?

Nihče se ne ukvarja s tem, kako bi državna uprava delala čim bolj učinkovito. Denimo, kako procedure odločanja na okoljskih vsebinah racionalizirati, poenostaviti in skrajšati, kako zgraditi sistem pozitivne krepitve kvalitete kadrov. Ponujajo se samo populistične rešitve zmanjševanja zaposlenih. Strinjam se, da ministrstvo za okolje in prostor ne deluje najbolje, a resnih analiz, zakaj je tako, ni.

Ali mora ministrstvo za okolje in prostor po vašem mnenju nujno ostati samostojna enota ali bi se vam zdelo sprejemljivo tudi, če bi okoljski in prostorski resor ostala pod isto streho, pripojili pa bi jima še kakšen drug resor?

Francozi imajo na primer nadministrstvo za trajnostni razvoj, ki temelji na okoljskih vsebinah. To bi bila lahko sprejemljiva rešitev. Sprejemljivost je odvisna od tega, kaj vzamemo kot temelj. Ne nazadnje je povsem vseeno, kako se ministrstvo imenuje. A iz filozofije, ki veje iz nove koalicijske pogodbe, je razvidno populistično reševanje problemov, pod krinko krize, ki pa bo imelo ravno nasprotni učinek od napovedanega.