Tretji po naraščanju števila zaprtih!

V Sloveniji je varna dežela, nekateri puščajo vhodna vrata odklenjena, lahko se brez skrbi ponoči sprehodiš po glavnem mestu, policist na ulici skrbi za tvojo varnost, ne pa za to, da v javnosti ne bi naredil kaj protirežimskega, specialci ne obračunajo s študenti, ki v državni zbor mečejo granitne kocke ... Posledično je Slovenija poleg Finske in Danske tista članica EU z najmanj zaprtimi osebami na število prebivalcev. Zakaj pa je potem tretja v EU po naraščanju števila zapornikov?

Po podatkih aktualne raziskave Statističnega urada Evropske unije (Eurostat), ki zajema obdobje med leti 2003 in 2009, je v Sloveniji število kaznivih dejanj v upadu. Smo predzadnja država po številu umorov na prebivalca, število umorov še upada, upada tudi število tatvin motornih vozil. Število ropov ni v porastu, tudi število vlomov ne, v porastu je le trgovina z mamili. Vedno manj je tudi policistov. A kljub temu je število zaprtih oseb v šestih letih naraslo za skoraj 20 odstotkov. Ob osamosvojitvi je bilo v Sloveniji zaprtih več kot pol manj oseb, kot jih je danes, obseg kriminala pa se v teh dvajsetih letih ni bistveno povečal.

Ti podatki zahtevajo pojasnila. Če smo še vedno med najbolj varnimi državami v EU, zakaj se število zapornikov povečuje? Dragan Petrovec z Inštituta za kriminologijo pri ljubljanski pravni fakulteti pravi, da je pač veliko enostavneje „služiti strastem po moči in zatiranju družbenega obrobja kot željam po ustvarjanju pravičnejše družbe za vse“. O logiki za takim početjem se sprašuje s primerjavo: „Sam večkrat omenjam Slovenijo kot eno redkih dežel v Evropi, kjer lahko piješ vodo iz mnogih potokov. Tega drugje praktično ne poznajo več. Moramo torej v zastrupljenosti postati njim podobni?“ K temu dodaja, da je kljub dobri varnostni situaciji Slovenija edina država v svetovnem merilu, ki je povsem na novo uvedla dosmrtni zapor, torej kazen, ki je prej v zgodovini nikoli ni poznala. In edina država, ki ji je v petih letih (med letoma 1995 in 2000) „uspelo“ podvojiti število zapornikov, „celo ZDA so potrebovale več časa“.

Nova koalicijska pogodba zaporske problematike ne omenja, zgolj posredno. Če bodo res uvedli hitra sodišča, ki bodo na prvi stopnji končala delo v šestih mesecih, na drugi in tretji pa v treh, potem bo poleg več oprostilnih sodb v zahtevnih primerih tudi več izrečenih zapornih kazni s področja klasične kriminalitete. In število zaprtih bo naraščalo še hitreje.