Šturm +103, Zalar –14
Koliko svojih ljudi sta na pravosodnem ministrstvu zaposlili zadnji dve vladi?
Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Harij Furlan je problematičen, ker nima članske izkaznice SDS
© Miha Fras
Poslanec SDS Vinko Gorenak je ministra za pravosodje Aleša Zalarja obtožil političnega kadrovanja na tožilstvu. Kot sporni je izpostavil dve predvideni imenovanji. In sicer imenovanje sedanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Harija Furlana za vodjo novega specializiranega tožilstva za pregon organiziranega kriminala in imenovanje dosedanjega državnega sekretarja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Direktor Nacionalnega preiskovalnega urada Harij Furlan je problematičen, ker nima članske izkaznice SDS
© Miha Fras
Poslanec SDS Vinko Gorenak je ministra za pravosodje Aleša Zalarja obtožil političnega kadrovanja na tožilstvu. Kot sporni je izpostavil dve predvideni imenovanji. In sicer imenovanje sedanjega direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU) Harija Furlana za vodjo novega specializiranega tožilstva za pregon organiziranega kriminala in imenovanje dosedanjega državnega sekretarja Boštjana Škrleca za generalnega direktorja vrhovnega tožilstva.
Glede slednjega je Gorenak pohitel, saj Zalar Škrleca sploh še ni predlagal. Poleg tega je Škrlec nekdanji tožilec, ki mu je funkcija prenehala, ko je postal državni sekretar, in je njegova naravna pot nazaj na tožilstvo. Pri tem niti ne gre za to, da bi položaj izgubila »njihova« Gaja Štovičej (v času Bajukove vlade je bila vodja odnosov z javnostmi pravosodne ministrice Brezigarjeve in ji bo zdaj verjetno sledila na novo funkcijo), dosedanja generalna sekretarka vrhovnega tožilstva. Na razpis za novo delovno mesto, ki z novim zakonom nadomešča njeno, se ni prijavila, saj ne izpolnjuje pogojev (manjka ji državni pravniški izpit).
Še manj logično pa je nasprotovanje Zalarjevemu predlogu državnotožilskemu svetu, naj za vodjo najpomembnejšega organa v sestavi tožilstva imenuje Harija Furlana. Slednji je namreč nekoč že vodil posebno skupino, predhodnico specializiranega tožilstva. V njegov prid govorijo tudi uspehi v vlogi tožilca na domači in mednarodni ravni (v BiH je preganjal predsednika Republike srbske Milorada Dodika) in v vlogi vodje NPU. Tudi Gorenak sam je dejal, da pri imenovanju Furlana za vodjo novega tožilstva problem ni v kandidatu, ampak v tem, da ga predlaga Zalar, in v tem, da bo položaj izgubila dosedanja vodja skupine Blanka Žgajnar, ki je zadnja leta stala ob strani Brezigarjevi.
So pa obtožbe o političnem kadrovanju, ki jih izreka Gorenak, tudi lepa iztočnica za analize in primerjave političnega kadrovanja na pravosodnem ministrstvu. Koliko je v zadnjih treh letih kadroval Zalar in koliko v mandatu Janševe vlade Šturm? Ko je decembra 2004 ministrstvo prevzel slednji, je bilo v upravnem delu, brez organov v sestavi, zaposlenih 111 ljudi. Ko je ministrstvo zapustil, pa kar 214. Danes, ko odhaja Zalar, je tam zaposlenih 200 oseb. Šturm je torej v času svojega mandata povečal število zaposlenih na ministrstvu za 93 odstotkov, Zalar pa v svojem zmanjšal za 7.
Glavni članek
Berlusconi?
Ozadje
Dr. Katja Šugman Stubbs: »Nevarnost zlorabe moči«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.