Dr. Katja Šugman Stubbs: »Nevarnost zlorabe moči«

Profesorica kazenskega prava na Pravni fakulteti v Ljubljani

© Tjaša Zajc

Kateri bi utegnili biti teoretični razlogi v prid selitve tožilstva pod pristojnost MNZ?

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

© Tjaša Zajc

Kateri bi utegnili biti teoretični razlogi v prid selitve tožilstva pod pristojnost MNZ?

Takih razlogov ni. Tožilstvo je najbolj neodvisno, če ima čim bolj podoben položaj sodnikom, katerih samostojnost in neodvisnost morata biti zagotovljeni. Potrebe po neodvisnosti in ločevanju policije in tožilstva sta se zavedala tudi ustavodajalec in zakonodajalec. Tako zakon o državnem tožilstvu določa, da so državna tožilstva »kot del pravosodja« samostojen državni organ, tako pa je že odločilo tudi ustavno sodišče.

Katere pa so praktične nevarnosti tožilstva pod notranjim ministrstvom?

Razlogi, zakaj je to tako, so številni. Najpomembnejši je gotovo zagotavljanje čim večje neodvisnosti tožilstev. Politika pregona tako na splošno kot v konkretnih zadevah je za vsako državo zelo pomembna in občutljiva tematika. Tudi v Sloveniji niso neznani primeri, ko je na tožilstvo padel očitek politične motiviranosti pregona ali še bolj pogosto – odstopa od pregona. To pa negativno vpliva na zaznavanje poštenosti pravosodja kot celote in na celotno ozračje v družbi. Da bi se takim očitkom čim bolj izognili, je treba tudi institucionalno poskrbeti za to, da je tožilstvo čim bolj neodvisno. In že na prvi pogled je rešitev, da se umešča pod notranje ministrstvo, sumljiva.

»Trditev, da imajo takšno ureditev druge države v EU, je čisto zavajanje!«

Točno to je beseda, ki smo jo iskali, gre za izredno sumljiv manever …

Tožilstvo je v kazenskem postopku policiji nadrejeno, lahko jo usmerja, vodi, ji daje navodila … Samo dejstvo, da morata ti dve instituciji sodelovati, ne pomeni, da morata biti tudi organizacijsko združeni. Ravno nasprotno, med njima mora biti vzpostavljena prava mera hierarhije in distance, da lahko vsak opravlja svoje delo. Tožilstvo mora tudi kritično vrednotiti delo policije, v mislih mora imeti potencialne kršitve človekovih pravic in tudi z navodili skrbeti za to, da do tega s strani policije ne prihaja. Združitev pod isto kapo bi pomenila tudi preveliko potencialno nevarnost zlorabe moči, ki jo obe instituciji skupaj imata. S tem mislim tako dejanske kot simbolne in seveda tudi potencialne politične moči oziroma političnega vpliva. Zato se je treba boriti proti vsaki tako dejanski kot simbolni rešitvi, ki združuje ti dve instituciji.

Ampak argument koalicije je prav v tem, da bo združitev omogočila boljše povezovanje tožilstva in policije. Sliši se razumno in smiselno …

Na prvi pogled se zdi argument boljšega sodelovanja dveh organov, ki tako ali tako morata sodelovati, logičen in prepričljiv. A vendar, lahko bi bili še prepričljivejši. Kaj pa, če bi še sodišče, ki tudi mora sodelovati, prestavili skupaj pod isto ministrstvo, tako se bodo lažje zmenili in še prihranili bomo čas in denar. Upam, da je vsaj ta ideja že na prvi pogled absurdna!

Poleg tega se pojavlja tudi argument, da je povsem vseeno, pod katero ministrstvo spada tožilstvo, če ohrani današnjo mero samostojnosti in neodvisnosti …

Če bi bilo res vseeno, ali je tožilstvo uvrščeno v pristojnost pravosodnega ali notranjega ministrstva, potem bi imeli verjetno tudi v EU različne rešitve glede umestitve tega organa. Tako pa ni niti ene države članice EU, ki bi uvrščala tožilstvo pod pristojnost ministrstva za notranje zadeve. Trditev, da takšne države v EU obstajajo, je torej čisto zavajanje. Mimogrede, nikoli ne bom pozabila, kako sem bila na angleškem sodišču priča odločnemu monologu sodnika, ki je dobesedno nadrl tožilca, ker ni preveril utemeljenosti dokazov, ki jih je zbrala policija. Bistvo njegovega izvajanja je bilo v tem, da mora biti tožilstvo tisto, ki kritično filtrira prispevek policije. In to je to!

Pa vendar, verjetno ste ga iskali, kakšen bi lahko bil razlog za takšno spremembo?

Skrbeti bi nas moralo tudi izrazito hitenje po takšni spremembi, ki je bilo povezano tudi z zavajanjem, in ni se mogoče ubraniti misli, da se za to spremembo skrivajo izraziti interesi, ki merijo na zmanjšanje neodvisnosti tožilstva.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.