Neplodna in plodna tla

Na videz nedolžne fotografije narave, na katerih so podobe čarobno lepe goste praproti, beli kamni, nad katerimi je enako belo nebo, prikazujejo prostore, pomembne za številne ljudi. A na njih ni ljudi. Šele napisi, dodani fotografijam, razkrijejo, zakaj je na njih le osamela narava. Na fotografijah so ujeta mesta najbolj krvavih bitk in najgrozovitejšega človeškega trpljenja na Hrvaškem. Med njimi so denimo Stubica, prizorišče slovensko-hrvaškega kmečkega upora iz 16. stoletja, taborišče Jasenovac in vas Srb iz časa druge svetovne vojne ter različni prostori etničnega nasilja iz nedavne domovinske vojne. Danes so vsi ti prostori videti kot puste poljane, ki se bistveno ne razlikujejo od krajev, na katerih se nikdar ni zgodilo nič pomembnega.

Avtorica cikla fotografskih pejsažev Neplodna tla, ki so tako umirjeno, celo poetično ovekovečili prizorišča grozodejstev, je Sandra Vitaljić, ena najbolj priznanih hrvaških sodobnih umetnic, ki v svojem avtorskem delu fotografijo uporablja kot avtonomni izrazni medij. Na Akademiji za performativne umetnosti, film in televizijo v Pragi je diplomirala iz fotografije ter opravila doktorat iz zgodovine in teorije fotografije, zdaj pa je izredna profesorica na oddelku za fotografijo Akademije dramskih umetnosti v Zagrebu. S ciklom Neplodna tla je naletela na številne pozitivne odzive pri občinstvu in pri kritikih, sprožila pa je tudi kar nekaj polemik. Poleg tega so številne obiskovalce ob gledanju prostorov, kjer je marsikdo najverjetneje tudi sam izgubil svojce, premagale solze.

Kot pravi Vitaljićeva je prostore, ki jih je ovekovečila na fotografijah, izbrala zelo skrbno, potem pa jih je namenoma dokumentirala kot nedolžne, nepomembne in nemalokrat kar idilične kotičke vsakdanjika, čeprav v sebi skrivajo izkušnjo ideološkega nasilja, razčlovečenosti posameznika in predvsem smrti. Gre za mesta, ki so zaradi zgodovinskega konteksta pridobila močno simboliko in so tudi soustvarjala hrvaško nacionalno identiteto, postala so del ljudskih bajk in mitov, dandanes pa prav tako del politične retorike, ki daje legitimnost različnim sistemom in ideologijam. Prav zato, ker še vedno obstaja splošna nezmožnost soočanja z duhovi preteklosti in s tem napredka in ker se neprestano vrtimo v istem krogu medsebojnega sovraštva in obtoževanja, je Vitaljićeva cikel poimenovala Neplodna tla.

Razstava po gostovanju v Zagrebu, Pulju, Koprivnici, Sarajevu in Rigi zdaj prihaja tudi v Ljubljano, in sicer v nove razstavne prostore Društva Photon – Centra za sodobno fotografijo, ki bo zaživel v sklopu novonastajajočega Kulturnega centra Šiška. Poslopje na Trgu prekomorskih brigad, v katerem je bila nekoč Občina Šiška in stoji tik poleg enega najdejavnejših ljubljanskih dogajališč, Centra urbane Kulture Kino Šiška, je sklenila Mestna občina Ljubljana že pred časom oddati v uporabo nevladnim kulturnim organizacijam in posameznikom s področja umetnosti in kulture. Tako sta razstavne prostore v pritličju objekta dobili dve galeriji, ki ju bodo odprli na isti dan, ta petek, 3. februarja; poleg Photona je to še Zavod P.A.R.A.S.I.T.E. Tudi ta bo ob odprtju postregel z razstavo, šlo bo za skupinsko razstavo 20 za 15, na kateri se bo predstavilo 20 umetnikov oziroma umetniških skupin, ki so zaznamovale 15-letno delovanje zavoda (Marjetica Potrč, Sašo Vrabič, Žiga Kariž, Miha Štrukelj, Bojan Salaj, Marija Mojca Pungerčar in drugi).

V Kulturnem centru Šiška je prostore dobilo tudi 16 nevladnih organizacij in posameznikov s področja umetnosti in kulture. S tem bo poleg Kina Šiška, kot kaže, zaživelo novo kulturno središče, ki lahko prav gotovo še dodatno popestri kulturno ponudbo tudi v tem delu Ljubljane. Upajmo le, da si bodo kljub naslovu otvoritvene razstave izborili plodna tla za delovanje.5

Kulturni center Šiška:
Odprtje novih razstavnih prostorov
Kaj: Razstava Sandre Vitaljić »Neplodna tla« in skupinska razstava »20 za 15«
Kdaj: 3. februarja ob 19.00
Kje: Center za sodobno fotografijo & Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., Trg prekomorskih brigad 1, Ljubljana