(Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja

V luči odkrivanja proze Borisa Pahorja, ki se v zadnjih letih po dolgem času uveljavlja tudi v Sloveniji, so 6. februarja predstavili prvo slovensko znanstveno monografijo o avtorjevem delu. Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem je pred dvema letoma namreč organizirala dvodnevno konferenco o Pahorjevem pisanju, sedaj pa je, v sodelovanju z Univerzitetno založbo Annales, objavila monografijo (Po)etika slovenstva: družbeni in literarni opus Borisa Pahorja.

O tem, zakaj je ta knjiga pomembna, so se na predstavitvi pogovarjali dekanica Fakultete za humanistične študije, izr. prof. dr. Vesna Mikolič, prof. dr. Marija Pirjevec, urednica monografije doc. dr. Barbara Pregelj in sourednik izr. prof. dr. Krištof Jacek Kozak. Na dogodku je bil prisoten tudi pisatelj sam, ki je povedal, da pripisuje monografiji velik pomen predvsem zato, ker so v njej objavljeni znanstveni prispevki slovenskih, italijanskih, francoskih, nemških in katalonskih avtorjev, kar je temo knjige povzeplo na evropsko raven, pomembno pa se mu zdi tudi, da se je slovenska znantvena stroka začela ukvarjati z literaturo, ki jo je imela sicer za obrobno. Pahor pričakuje prevod monografije tudi v italijanščino, ki bo izšel predvidoma marca, in o njem pravi, da je dokaz kako se slovenska kultura uveljavlja tudi tam, kjer je bila nekoč zatirana.

V delu je svoje prispevke objavilo več teoretikov literarne, filozofske, sociološke, zgodovinske in prevajalske stroke, poleg uredniko v še Evgen Bavčar, René de Ceccatty, Ivana Laković, Zvonko Kovač, Thomas Poiss, Marta Verginella, Guy Fontaine, Tatjana Rojc, Igor Omerza, Tine Hribar, Janko Rožič, Jože Pirjevec, Simona Škrabec, Martina Ožbot, Urška P. Černe, Meta Klinar, Janez Vrečko, Miran Košuta, Patrizio Rigobon, Janez Strutz, Vladka Tucovič, Zoltan Jan, Bogomila Kravos, Urška Perenič in Maja Smotlak. Tema knjige se v štirih sklopih vije od teme taborišč, smrti in narodne identitete v Pahorjevem delu do njegovega družbenega angažmaja in prizadevanja za zgodovinsko resnico. V člankih je omenjeno tudi njegovo urediško delo, del monografije pa je posvečen intervjuju z Edvardom Kocbekom, in posledicam, ki jih je ta prinesel obema pisateljema. Velik del knjige se ukvarja z recepcijo, sprejemanjem in prevajanjem Pahorjevih del tako v zamejstvu in Sloveniji, kot drugod po svetu.

Knjiga bodo predstavili tudi v sredo, 7. marca, v prostorih Narodnega doma v Trstu, o njej pa bodo govoril prof. Miran Košuta ter urednika dr. Barbara Pregelj in dr. Krištof Jacek Kozak.