Kaj bomo delali?

Ko se je Jasna Suhadolc sredi 90. let vpisala na ljubljansko Ekonomsko fakulteto, si niti približno ni predstavljala, da se bo poldrugo desetletje pozneje ukvarjala z digitalnim komuniciranjem, ki mu sama pravi »poroka med informacijskimi tehnologijami in komunikacijo«. Takrat še ni mogla vedeti, da bo obstajala takšna panoga, kaj šele, da se bo med drugim ukvarjala s svetovanjem podjetjem in organizacijam, kako komunicirati na družbenih omrežjih, kot sta Facebook in Twitter. A vedno več jih je, ki se zavedajo pomena tovrstne komunikacije in se pri tem obrnejo na profesionalce.

V informacijske tehnologije je padla, ko so jo kot študentko na tedanji agenciji za tržne raziskave Gral Iteo zadolžili, naj vodi ekipo za prenovo njihove spletne strani in poskrbi tudi za vsebino strani. Izziv je bil precejšen, saj takrat skoraj nihče ni razmišljal o tem, kaj vse naj bo umeščeno na spletne strani in na kakšen način. Temo digitalnih odnosov z javnostmi je raziskala v diplomski nalogi in leta 2000 odprla svoje podjetje Virtua PR. Leta 2001 se je na konferenci Mednarodnega združenja poslovnih komunikatorjev (IABC) v ZDA še podrobneje seznanila z digitalnimi odnosi z javnostmi, ki so bili takrat pri nas popolna neznanka, in odločila se je zapluti tudi v te vode.

V njih pluje še danes. Medtem se je vzpostavila konkurenca in podjetja s tega področja se danes vse bolj specializirajo. »Zdi se mi, da se bo to nadaljevalo, hkrati pa bodo uspešni samo tisti, ki bodo imeli izkušnje in razumevanje s področja strateškega komuniciranja. Seveda moramo poznati programiranje in oblikovanje, pa tudi dogajanje v oglaševanju in vsakodnevnem življenju,« pravi Suhadolčeva. Sama svoje znanje s fakultete, ki ji je v praksi prav prišlo zlasti pri poslovnem in računovodskem delu, neprestano nadgrajuje.»Zanimivo je, da mnogi mislijo, da sem študirala komunikologijo. A na spletu je nešteto knjig, časopisov in blogov in lahko rečem, da vsak dan najmanj eno uro namenim prebiranju teh vsebin. Tako dobiš širino in stalni dotok svežih informacij, ki jih v tem poklicu nujno potrebuješ,« je prepričana.

Strokovnjaki in svetovalci

Jasna Suhadolc opravlja enega od številnih poklicev, ki jih je prinesel nesluteni razvoj informacijskih tehnologij. A novi poklici se zadnja leta niso pojavljali le na tem, temveč tudi na številnih drugih področjih. Sociologi, antropologi, filozofi, zgodovinarji, politologi, novinarji, arhitekti, grafični in multimedijski oblikovalci, knjigovodje in strokovni sodelavci v računovodstvu, posredniki in upravljavci nepremičnin, tajniki in uradniki v bankah ali na poštah, frizerji, kozmetiki, upravljavci strojev za šivanje oblačil iz tekstilij, usnja in krzna, pa tudi delavci, ki opravljajo preprosta dela, imajo zadnja leta velike težave pri zaposlovanju, povpraševanje po nekaterih poklicih pa se šele dobro prebuja. Danes lahko postanete sprehajalec psov. Ali pa osebni nutricionist.

Nekatere tuje futuristične lestvice napovedujejo, da bi bili okoli leta 2030 lahko med zelo iskanimi poklici denimo »izdelovalec« nadomestnih delov za človeško telo, upravljavec odpadnih podatkov in vertikalni kmetovalec, ki svojega pridelka ne bo gojil na prostranih poljih, temveč v stolpnicam podobnih objektih. Se bo to res zgodilo? Kot pravijo na ministrstvu za delo, ne Slovenija ne druge države za zdaj še niso našle ustreznih mehanizmov za napovedovanje poklicev prihodnosti, zato so takšne napovedi izjemno negotove. Še posebno zdaj, v obdobju krize, ki je dodobra pretresla trg delovne sile in prinesla visoko stopnjo brezposelnosti.

Povpraševali naj bi po strokovnjakih za informacijsko tehnologijo, zdravstveno nego, farmacijo, trženje, finance, računovodstvo in nove (zelene) tehnologije.

Ker napovedi o najbolj perspektivnih poklicih prihodnosti niso verodostojne, na Zavodu RS za zaposlovanje takšnih seznamov ne pripravljajo. Pripravljajo pa oceno, katere panoge bi imele lahko v prihodnje boljše možnosti za zaposlovanje od drugih. Zaposlitev pri nas danes najlažje najdeta dve skupini ljudi. V prvo sodijo delavci s poklicno izobrazbo, v drugo pa strokovnjaki za posamezna področja, denimo za tehniko, računalništvo, naravoslovje in medicino. Tudi v prihodnjih letih naj ne bi bilo bistveno drugače. Večje možnosti pri iskanju dela naj bi imeli še naprej strokovnjaki, dobro naj bi se godilo tudi svetovalcem z najrazličnejših področij. Poleg tega bomo morali biti bolj pripravljeni na premišljeno upravljanje svoje karierne poti, nenehno bomo morali tudi dodatno nadgrajevati znanje. Evropski center za razvoj poklicnega usposabljanja napoveduje, da se bo v prihodnje sicer povečalo povpraševanje po delavcih za preprosta dela, a še bolj se bo povečalo povpraševanje po poklicih, temelječih na znanju. V teh zdaj dela 40 odstotkov zaposlenih, leta 2020 naj bi jih bilo 42 odstotkov.

Prepletanje znanj

V panogah, ki temeljijo na znanju, že danes ni dovolj poznati le ene same dejavnosti. V prihodnje pa bo postalo povezovanje znanja in spretnosti z več različnih področij še toliko pomembnejše. Eden od tistih, ki so že danes kot multipraktiki, je Tomaž Štolfa. Pri svojem delu skuša poznavanje tehnologije, telefonije in interneta dopolnjevati z znanjem iz vodenja in trženja. Vodi mlado podjetje Vox.io, ki želi prinesti svež veter v spletno telefonijo, kjer imata svetovni primat podjetji Skype in Google Voice. Prav zdaj doma in na tujem išče investitorje, pri čemer mu je v veliko pomoč, da je bil Vox.io na lanskem Seedcampu, nekakšnem inkubatorju za evropska start-up podjetja, med 650 tekmeci izbran za enega od treh najboljših takšnih projektov. To mu je odprlo vrata do najpomembnejših plejerjev v panogi, pa tudi do uporabnikov po vsem svetu.

Štolfa je študiral ekonomijo, a že takrat ga je zanimalo še marsikaj drugega, od fotografije do razvoja programske opreme. Mimo študijskih obveznosti je prebral vse, kar mu je prišlo pod roke v zvezi s trženjem, z oblikovanjem ter razvojem velikih internetnih in mobilnih projektov. Nekaj teh je pripeljal tudi do prototipne faze. »Če zdaj pogledam nazaj, je bilo to zame prelomno obdobje, saj so mi zaradi celotnega angažmaja takoj po vrnitvi s študijske izmenjave v Amsterdamu ponudili zaposlitev pri Marandu. Tam sem potem deloval v zelo spodbudnem okolju, v okviru laboratorija za inovacije,« se spominja. Eden od njihovih podvigov je bil projekt do uporabnika prijazne spletne telefonije Vox.io, in ko se je ta predlani osamosvojil, je postal njegov direktor. Takrat je imel 28 let.

Študij mu je dal zelo dober vpogled v razumevanje osnovnih dejavnikov ekonomije. Pobliže je spoznal tudi, kako akademiki razumejo dogajanje v praksi. Ni pa mu dal znanj, ki bi jih lahko uporabil za zagon tehnološkega podjetja. Tudi zato za zdaj ne vidi študijskega programa, ki bi študenta lahko pripravil na to, da bi zgolj na podlagi formalne izobrazbe deloval na več različnih področjih hkrati. »Največ je odvisno od posameznika in od tega, koliko se je pripravljen učiti in koliko časa je pripravljen posvetiti nekemu problemu ali proizvodu. Čudežna palica tu ne deluje in mislim, da nihče ne more kar čez noč postati multidisciplinarni čudežni deček,« je prepričan.

Kako pomemben je lasten angažma, priča tudi primer Matije Hitija. Prav tako je študiral ekonomijo in izobraževanje končal z magistrskim nazivom, medtem pa se je na lastno pest poglabljal v programiranje in izdelavo spletnih strani. V času, ko je še živel v študentskem domu, je zagnal eno prvih, če ne celo prvo slovensko spletno družbeno omrežje. Po načelu naredi sam je poskrbel za idejno in tehnično plat ter tudi vizualno podobo. Spletna stran Vijavaja je v letih 2003 in 2004 zaradi povezovalnih in zabavnih vsebin pritegnila za tiste čase zavidanja vrednih deset tisoč uporabnikov na dan. Pozneje je dobila močno konkurenco, največjo v svetovnem mogotcu Facebooku, ki ji ni zmogla biti več kos.

Hiti se še vedno ukvarja s spletnimi tehnologijami, v svojem podjetju Neonardi razvija igre za spletna družbena omrežja. Za to dejavnost se je odločil, ker je že z Vijavajo vstopil v panogo, ki temelji na preživljanju prostega časa in zabavi, deloma pa tudi, ker je imel na zalogi še kup dobrih rešitev iz tistih časov. Zadnje leto je razvijal kompleksno igro za Facebook, v kateri bo lahko množica uporabnikov hkrati igrala slačiblackjack, pri tem pa ji bodo v pomoč bolj ali manj pomanjkljivo oblečeni avatarji. Kakšne so njegove možnosti za uspeh glede na to, da je spletnih iger neskončno veliko? »Pri enostavnih igrah imaš idejo, ki jo oblikuješ in sprogramiraš, dodaš zvok in to je to. Pri spletnih družabnih igrah pa je treba že pri ideji razmišljati o pridobivanju novih igralcev, povezavah med njimi in tudi o poslovnem modelu. Šele potem sledi izvedba, ki pa jo dodatno zapletejo nenehne spremembe na Facebooku,« pravi Hiti. V Sloveniji ta hip ne pozna nikogar drugega, ki bi razvil družabno igro takšnega profila. »Verjetno ravno zato, ker je to res zaguljeno početje in moraš povezovati veliko več stvari kot na kakšnem drugem področju. A tu je prihodnost,« je prepričan. Odgovorni na Facebooku so igro že pohvalili, zdaj so na vrsti uporabniki. Kaj bo Hiti delal čez pet ali deset let, je težko napovedati, priložnost zase pa vidi na področjih, kjer bo potreben čim širši nabor različnih znanj.

Zelena delovna mesta

Informacijska tehnologija z vsemi svojimi odvodi seveda ni edino področje, ki zdaj velja za spodbudno za nove poklicne poti. Na zavodu za zaposlovanje pravijo, naj bi v prihodnosti veliko povpraševali tudi po strokovnjakih za zdravstveno nego, kar glede na staranje prebivalstva ni presenetljivo, ter po strokovnjakih za farmacijo, trženje, finance, računovodstvo in nove (zelene) tehnologije. Zlasti slednje ponujajo številne priložnosti, o čemer priča primer podjetja BISOL Group, ki je leta 2006 začelo izdelovati module za sončne elektrarne. Takrat v Sloveniji trga zanje sploh ni bilo, a kljub temu je podjetje razmeroma hitro pridobilo precejšen ugled ne le doma, temveč tudi v izjemno konkurenčnem in hitro rastočem globalnem okolju. Danes ima podružnice v Belgiji, Franciji, Nemčiji, Veliki Britaniji in Italiji ter tržni delež v 17 državah.

Predsednik uprave Bisola dr. Uroš Merc se je še pred nekaj leti videl v akademskih vodah. Potem se je v času, ko je končeval doktorat, na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani oglasil investitor; iskal je strokovnjaka, ki bi se bil pripravljen spustiti v do okolja prijaznejše pridobivanje energije. Odločil se je poskusiti, a že kmalu spoznal, kako zelo tvegan je lahko prehod v gospodarstvo, saj je investitor zašel v velike poslovne težave. Čeprav je kazalo slabo, je projekt rešila nova lastniška skupina, v kateri je tudi sam večinski lastnik, razvili so kakovosten izdelek, in še preden so jim dostavili stroje za zagon proizvodnje, so prepričali prvega kupca iz Španije za posel v vrednosti 750 tisoč evrov.

Merc pravi, da je bilo pri njihovi zgodbi o uspehu ključno, da so ponudili tehnološko dovršen izdelek. »Kljub temu je treba v podjetju na vsakem koraku zagotavljati razvojno, inovativno okolje, povsem pa mora biti samoumevno, da se vsak dan naučimo kaj novega. Kot predsednik uprave skušam v podjetju ohranjati tudi človeški optimizem. A v kaosu, ki nas spremlja iz dneva v dan, je prav to pogosto najtežje,« ugotavlja Merc. Motivacijske sposobnosti so pri vodstvenih kadrih sicer nujne, po napovedih zavoda za zaposlovanje pa naj bi vse pomembnejše postajale tudi na drugih delovnih mestih. Podobno je z drugimi mehkimi veščinami, kot so komunikacijske veščine in sposobnost dobrega razporejanja časa.

Merc si kljub hitremu preboju na svetovni trg ne zatiska oči pred finančno in gospodarsko krizo. Zaveda se, kako težko je bilo leto 2011 in da bosta takšni najverjetneje tudi leti 2012 in 2013. »Nobena panoga ni brez pretresov. Tudi naša je na udaru, ker ravno v teh letih prehaja z ravni, ki jo mora podpreti država, na raven, ko lahko postane povsem konkurenčna na trgu s konvencionalno elektriko. Težava je v tem, da so igralci, ki nam prihajajo nasproti, izredno močni in jih regulira država. A za nas je ključno vprašanje, kako hitro se bomo lahko sami prilagajali takšnim spremembam in kako dobro bomo razumeli trg,« pravi Merc.

Na perspektivnih področjih že danes ni dovolj poznati le ene same dejavnosti. Povezovanje znanja in spretnosti z več različnih področij bo postalo še pomembnejše.

Po drugi strani Bisol sodi v skupino zaposlovalcev, ki odpirajo teren za tako imenovana zelena delovna mesta. Mednje naj bi sodila vsa delovna mesta, kjer uporabljajo obnovljivo tehnologijo in proizvodne procese ali pa vsaj »zelene« tehnike poslovanja, to pomeni, da uporabljajo vsaj denimo reciklirani papir. Država je zelenim delovnim mestom deklarativno zelo naklonjena, EU prav tako, saj se lahko pojavljajo v tako rekoč vseh panogah, pa naj gre za biokmetovanje, zdravstvo, biomedicino, biologijo ali okoljevarstveno tehnologijo, in na vseh ravneh, od nizko- do visokokvalificiranih poklicev.

Čeprav naj bi bila prihodnost v »zelenem«, v Sloveniji za zdaj še nimamo analize, ki bi pokazala, kakšen je bil dosedanji vpliv spodbujanja zelenih delovnih mest na zaposlovanje in kakšna bo dejansko njihova prihodnost. Obstajajo le predvidevanja, in ta pravijo, naj bi se sčasoma zmanjšal obseg zaposlovanja v težki industriji, nova delovna mesta pa naj bi se obetala v sektorjih, ki zmanjšujejo negativne učinke na okolje, denimo v okoljevarstvenih storitvah, javnem transportu, recikliranju in kljub sedanjim črnim časom tudi v gradbenem sektorju. Ali bodo v skladu z napovedmi futurističnih lestvic na tem področju res ključni poklici svetovalcev za upravljanje odpadkov, skrbnikov za trajnostni razvoj, hidrologov, geofizikov, ekoturističnih vodnikov in uravnalcev vremenskih razmer, pa bomo videli leta 2030.