Peter Petrovčič

 |  Mladina 7  |  Politika

Ne sodi pod svobodo govora,

... kar govorijo nasprotniki družinskega zakonika

Kakšna bo referendumska kampanja? Kdo bo strpen, kdo nestrpen?

Kakšna bo referendumska kampanja? Kdo bo strpen, kdo nestrpen?
© Borut Krajnc

Referendum o družinskem zakoniku bo, in sicer 25. marca. Nazadnje so se morali zanj boriti tisti, ki so mu prej nasprotovali. Protagonista referenduma, cerkev in civilno gibanje, sta se namreč zbala, da bi bil zakonik na referendumu potrjen. Namesto tega sta ponujala novo „kompromisno“ različico, ki pa bi istospolno usmerjenim celo odvzela kako pravico, ki jo imajo že danes ... Želja po odrivanju te manjšine na rob je očitno neukrotljiva. Zato je težko pričakovati, da bi bila referendumska kampanja umirjena, argumentirana in brez razpihovanja sovraštva ali celo brez elementov sovražnega govora.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Peter Petrovčič

 |  Mladina 7  |  Politika

Kakšna bo referendumska kampanja? Kdo bo strpen, kdo nestrpen?

Kakšna bo referendumska kampanja? Kdo bo strpen, kdo nestrpen?
© Borut Krajnc

Referendum o družinskem zakoniku bo, in sicer 25. marca. Nazadnje so se morali zanj boriti tisti, ki so mu prej nasprotovali. Protagonista referenduma, cerkev in civilno gibanje, sta se namreč zbala, da bi bil zakonik na referendumu potrjen. Namesto tega sta ponujala novo „kompromisno“ različico, ki pa bi istospolno usmerjenim celo odvzela kako pravico, ki jo imajo že danes ... Želja po odrivanju te manjšine na rob je očitno neukrotljiva. Zato je težko pričakovati, da bi bila referendumska kampanja umirjena, argumentirana in brez razpihovanja sovraštva ali celo brez elementov sovražnega govora.

Prav zaradi tega je nekako pravi čas prišla sodba Evropskega sodišča za človekove pravice glede meje med svobodo govora in sovražnim govorom pri izražanju stališč o istospolno usmerjenih. Zgodba je takšna. Skupina švedskih homofobnih posameznikov je na ulici razdeljevala letake, na katerih je pisalo, da je homoseksualnost „deviantno spolno nagnjenje“, ki ima „moralno uničujoč učinek na družbeno substanco“. Poleg tega je na letakih pisalo še, da je homoseksualnost kriva za širjenje okužbe z virusom HIV in da se gejevski lobi trudi zmanjševati pomen pedofilije. Odgovorni za širjenje teh sporočil, ki so bili pred švedskim sodiščem obsojeni zaradi širjenja nestrpnosti, so se obrnili na Evropsko sodišče za človekove pravice. Zatrjevali so, da je bila s tem kršena njihova pravica do svobode govora, kot jo vsebuje evropska konvencija o človekovih pravicah ...

Sodišče v Strasbourgu pa je odločilo, da obsodba ni v nasprotju s konvencijsko pravico do svobode govora. Po soglasni odločitvi sodišča vsebino letakov sestavljajo resne obtožbe ne glede na to, da ne vsebujejo neposrednih pozivov k sovražnemu ravnanju. Ob tem je sodišče še poudarilo, da je diskriminacija na podlagi spolne usmerjenosti enako resna kršitev evropske konvencije kot diskriminacija na podlagi rase, narodnosti ali barve kože.

V skladu z odločitvijo evropskega sodišča je vprašanje v zvezi z bližajočo se referendumsko kampanjo samo eno. Koliko kršitev konvencije, ki pomenijo sovražni govor in ne svobode govora, bo prinesla kampanja?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.