Druga novomeška pomlad

V Novem mestu je leta 1920 potekala Novomeška pomlad, kulturno-umetniška manifestacija umetnikov mlajše generacije, ki je pozneje prerasla v prebujevalnico narodne zavesti. Zdaj med mladimi spet vre. Ker so prepričani, da občina ne namenja dovolj pozornosti mladinski politiki in se ne odziva na aktualno dogajanje v kulturi, so te dni pripravili več manifestacij z izobešenimi transparenti, odprtimi pismi in alternativnim pustovanjem pred mestno hišo. Simbolično so se poimenovali Druga novomeška pomlad.

Kaj je sprožilo takšno nezadovoljstvo? Mestna občina Novo mesto te dni sprejema proračun za letošnje in prihodnje leto. V primerjavi z lanskim letom je sredstva, predvidena za mladinsko dejavnost, sicer nekoliko zvišala, z 82 tisoč na 92.400 evrov, a to naj bi bilo še vedno bistveno premalo, da bi organizacije izvajale kakovosten program. Številne organizacije, od skavtov in tabornikov in od mladinskega kluba LokalPatriot do umetniškega skvota Sokolski dom, opozarjajo, da so zelo odvisne od občine, toda s sredstvi, ki jih dobijo od nje, jim ne uspe pokriti niti stroškov najemnin, kaj šele, da bi krile stroške programa.

Ključna težava je, da brez teh organizacij mladi ne bi imeli kje dejavno preživljati prostega časa. Novomeška občina nima javnega zavoda niti strategije ukvarjanja z mladino. Čeprav se bodo sredstva z lanskih 12 evrov na posameznega mladega občana letos zvišala na 13 evrov, bodo izdatki zanje še vedno bistveno nižji kot v primerljivih občinah. V Celju so lani namenili 23 evrov na mladega, v Velenju kar 60 evrov. Zgovorne so tudi primerjave postavk: občina za sejnine predsednikov in tajnikov krajevnih skupnosti na leto nameni 120 tisoč evrov, za telefon, telefaks in elektronsko pošto 65 tisoč evrov, približno toliko pa naj bi lani namenila tudi za enotedenski dogodek Teden cvička.

Na občini priznavajo, da bi bile razmere lahko bolje urejene. Res nimajo javnega zavoda za mladino, a po njihovem mnenju to poslanstvo kakovostno opravlja zasebni klub LokalPatriot. Tudi strategije na področju mladine nimajo, a dodajajo, da so se izdelave lotili lani. Zavračajo pa očitke, da je za nastale razmere kriva le občina, saj tudi Mladinski svet Novo mesto že skoraj deset let ne opravlja svojega poslanstva, je pasiven in brez vizije.

Mladi kljub temu ostajajo neomajni. Od občine zahtevajo, da poveča sredstva za mladino in kulturo, začne področji obravnavati s kompetentnimi sogovorniki in zagotovi dostojne razmere za delovanje nevladnih organizacij, do dneva mladosti pa pripravi tudi mladinsko strategijo in aktualizira kulturno politiko.