Balkanski teater
Na obisk prihajata kar dve priznani gledališči z območja nekdanje Jugoslavije: beograjski JDP in zagrebški HNK
Vojna in mir
© Aljoša Rebolj
Leta 2006 smo na odru ljubljanske Drame spremljali zadnje tri dni življenja Kurta Cobaina, pevca kultne skupine Nirvana. Cobain je seveda umrl že skoraj desetletje prej in po naključju se je to res zgodilo le nekaj dni po gostovanju njegovega benda v Ljubljani. A pozneje je njegove zadnje dni v dramskem delu Velika bela zarota pod drobnogled vzel Dimitrij Vojnov, beograjsko gledališče Atelje 212 ga je oživilo s predstavo in pripeljalo jo je tudi k nam. Šlo je za diplomsko delo mladega režiserja Miloša Lolića, ki je kasneje postal znan tudi slovenskemu občinstvu. V Mini teatru je režiral predstavo Hermana Melvilla Bartleby, pisar, ki je lani prejela veliko nagrado festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev.
Zgodba o Cobainu je bila leta 2006 le ena od petih predstav v okviru takrat odmevnega in zelo dobro obiskanega gostovanja beograjskih gledališčnikov. A še številna druga gostovanja gledališčnikov z območja nekdanje Jugoslavije, tudi nedavno Frljićevo, so potrdila, da pri nas vlada zelo veliko zanimanje za ogled teh predstav. Razlogi so verjetno poznavanje jezika ter prepričljivi in strastni nastopi igralk in igralcev, pa tudi radovednost, kaj se v teh gledališčih dogaja zdaj, ko ne živimo več v skupni domovini. Prav tako velja seveda nasprotno. Slovenske predstave so na območju nekdanje Jugoslavije vedno dobro obiskane in žanjejo navdušenje občinstva in kritikov.
Po naključju te dni k nam skoraj sočasno prihajata kar dve priznani gledališči z območja nekdanje Jugoslavije: Jugoslovansko dramsko gledališče (JDP) iz Beograda in Hrvaško narodno gledališče (HNK) iz Zagreba. Beograjčani se po skoraj šestih letih vračajo na oder ljubljanske Drame, tokrat z dvema predstavama. Najprej bodo nastopili s predstavo Elijev stol, ki je nastala v koprodukciji s sarajevskim festivalom MESS. Gre za dramatizacijo romana hrvaškega pisatelja Igorja Štiksa, ki je leta 2008 izšel tudi pri Študentski založbi. Glavni junak je avstrijski pisatelj srednjih let Richard Richter, ki je svojo osebnost in kariero zgradil na uporu očetu, nacističnemu vojaku, potem pa nepričakovano odkrije skrito pismo pokojne matere in spozna, da je njegov biološki oče Jud. Predstavo, ki raziskuje vprašanje identitete in jo konča preobrat, je režiral Boris Liješević, v glavni vlogi nastopa Svetozar Cvetković, lani pa je prejela nagrado Mira Trailović grand prix za najboljšo predstavo na 45. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef.
Beograjski gledališčniki se bodo tokrat predstavili še s predstavo Rojeni v YU, ki je bila pri nas že na ogled ob odprtju lanskega Borštnikovega srečanja v Mariboru. Uprizoritev temelji na izpovedih, spominih, čustvih nastopajočih in na tistem, kar jim je pomenila Jugoslavija kot prostor, v katerem so odrasli ter doživljali dobre in slabe trenutke. Velike generacijske razlike med posameznimi člani zasedbe dodatno poudarijo, da skupna zavest biti rojen v eni državi še ne pomeni, da jo vsi enako doživljamo oziroma se je enako spominjamo. V eni od vlog nastopa legendarna Mirjana Karanović, predstavo pa je režiral Dino Mustafić, ki bo 2. marca v Drami gostoval še s predstavo Mortal Kombajn v izvedbi Narodnega gledališča Sarajevo.
Ljubljano bodo torej zasedli beograjski gledališčniki, v Maribor pa prihajajo Zagrebčani. V SNG Maribor bodo dočakali težko pričakovano slovensko premiero predstave Vojna in mir, ki je nastala v koprodukciji HNK, Pandur.Theaters in Zavoda Maribor 2012 ter je zagrebško premiero doživela že oktobra. Dramatizacija slavnega romana velikega ruskega pisatelja Leva Nikolajeviča Tolstoja o družinah ter življenju njihovih članov v vojni in miru je delo Darka Lukića, režiral pa jo je v tujini najprepoznavnejši slovenski režiser Tomaž Pandur. Ta je pred časom odstopil s položaja programskega vodje EPK, zdaj pa se v Maribor vrača z enim ključnih dogodkov v okviru tega celoletnega kulturnega projekta, s spektaklom izvrstnih igralskih stvaritev (v vlogi grofice Natalije Rostove nastopa Milena Zupančič), ki pred gledalcem razgrinja večni boj in večni čas sprememb.
V Vojni in miru se vojna, obdobje bojev, izmenjuje z mirom, posledico vojne in strahu pred novim sporom. Republike nekdanje Jugoslavije so sploh zadnja leta izkusile še preveč takšnih trenutkov. Kulturna ustvarjalnost, z gledališko vred, je takrat kljub vsem pretresom ostala prostor povezovanja. To je še danes eno njenih ključnih poslanstev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.