Air: Voyage dans la Lune

+ + + +

»Ustvarjanje glasbe za film je precej zapleten proces, saj se moraš neprestano prilagajati in ne moreš početi čisto vsega, kar si dejansko želiš. Moraš ubogati režiserja, med ustvarjanjem pa moraš paziti, da se glasba ujema z gibljivimi slikami. S tem avtomatično postaneš suženj filma.« Nicolas Godin, ki skupaj z Jean-Benoitom Dunckelom sestavlja priljubljeni francoski pop duet Air, je v intervjuju za Mladino takole strnil svoje razmišljanje o ustvarjanju glasbe za film.

In ravno filmska glasba je tista komponenta ustvarjanja francoskega dueta, pri kateri sta se downtempo heroja zelo dobro znašla. Spomnimo se samo prvenca Sofie Coppola Deviški samomori, za katerega sta v celoti ustvarila glasbo in jo tudi izdala na istoimenskem soundtracku, sodelovanje pa se je kasneje nadaljevalo pri naslednjih režiserkinih projektih: za film Izgubljeno s prevodom sta prispevala skladbo Alone in Kyoto, za Marie Antoinette pa skladbo Il Secondo Giorno. Po uspešnem sodelovanju s Sofio Coppola je bilo pričakovati, da se bosta Godin in Dunckel še kdaj lotila filmske glasbe, in to se je zgodilo z obuditvijo pobarvane verzije črno-belega nemega filma Le voyage dans la Lune, ki ga je francoski režiser Georges Méliès posnel leta 1902, v pionirskih časih gibljivih slik, s čimer je utrl pot filmskemu žanru znanstvene fantastike. Pobarvano kopijo filma so našli leta 1993 v Barceloni, do leta 2011 pa jim jo je uspelo dokončno restavrirati in digitalizirati.

Ko se je pojavilo vprašanje glasbe, ki naj bi spremljala to 14-minutno filmsko klasiko, so se odločili, da jo bodo opremili s sodobnim pristopom francoskega dueta Air. Ta je sodelovanje seveda sprejel, saj gre za kultni izdelek francoske in svetovne kinematografije. Tako sta se Francoza vrnila na tisto Luno, ki sta jo izrazito uspešno častila na še zmeraj nepreseženem prvencu Moon Safari, hkrati pa se jima ni bilo treba prilagajati režiserju, kot sta to počela v sodelovanju s Coppolovo. Rezultat njunega dela je soundtrack, ki črpa navdih iz več kot 110-letne filmske mojstrovine. Njuna pot na Luno je tokrat nekoliko drugačna, kot je bila na albumu Moon Safari; gre za precej bolj eksperimentalen projekt, pri katerem je začutiti veliko pristopov, ki so se v zgodovini popularne glasbe pojavljali v različnih obdobjih, npr. prog-rockovske elemente v instrumentalu Sonic Armada, psihedelične glasbene pokrajine v Cosmic Tripu, zasanjane pop vzorce v skladbi Seven Stars (v kateri z vokalom sodeluje Victoria Legrand iz skupine Beach House) ali sodelovanje s skupino Au Revoir Simone v skladbi Who Am I Now?. Duet Air je ustvaril še en soliden soundtrack, ki pa ga je očitno treba zaužiti skupaj s filmom.