Zombiji, dinozavri in pošasti pod posteljo
Magija stripovskega dialoga med otrokovim univerzumom ter dolgočasnim svetom odraslih
Calvin je šestletni fantič, Hobbes njegov plišasti tiger, skupaj pa sta komičen par, ki je ameriškemu časopisnemu stripu vrnil svežino. Watterson malega navihanca ni ustvaril po sinovem modelu, še manj z njim obuja svoje lastno otroštvo. Calvin prej odraža avtorjevo odraslost, sooča se z dilemami in vprašanji, ki si jih zastavljamo tisti, ki smo se postarali, ne da bi pri tem odrasli, in zato niti ne tako globoko v sebi skrivamo pobalina, ki hoče, da za vsako ceno obvelja njegova. Calvin simbolizira uživanje v nezrelosti, ki si je kot odrasli ne smemo več privoščiti, hkrati pa ponuja spontan, trezno zvedav pogled na naravne zakonitosti, človeške značaje in družbene norme. Watterson je svojega junaka poimenoval po Jeanu Calvinu, francoskem teologu in reformatorju cerkve, ki je vpeljal nauk o predestinaciji, plišastega tigra Hobbesa pa po angleškem filozofu Thomasu Hobbesu, teoretiku absolutizma, čeprav mu je po značajski plati za model v prvi vrsti služila njegova mačka po imenu Sprite.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Calvin je šestletni fantič, Hobbes njegov plišasti tiger, skupaj pa sta komičen par, ki je ameriškemu časopisnemu stripu vrnil svežino. Watterson malega navihanca ni ustvaril po sinovem modelu, še manj z njim obuja svoje lastno otroštvo. Calvin prej odraža avtorjevo odraslost, sooča se z dilemami in vprašanji, ki si jih zastavljamo tisti, ki smo se postarali, ne da bi pri tem odrasli, in zato niti ne tako globoko v sebi skrivamo pobalina, ki hoče, da za vsako ceno obvelja njegova. Calvin simbolizira uživanje v nezrelosti, ki si je kot odrasli ne smemo več privoščiti, hkrati pa ponuja spontan, trezno zvedav pogled na naravne zakonitosti, človeške značaje in družbene norme. Watterson je svojega junaka poimenoval po Jeanu Calvinu, francoskem teologu in reformatorju cerkve, ki je vpeljal nauk o predestinaciji, plišastega tigra Hobbesa pa po angleškem filozofu Thomasu Hobbesu, teoretiku absolutizma, čeprav mu je po značajski plati za model v prvi vrsti služila njegova mačka po imenu Sprite.
Strip je simpatično absurdna zmes asociacij, ki v pasicah skrivajo edinstveno logiko stvari in subtilnega humorja, po katerem Calvin in Hobbes odstopata od večine primerljivih izdelkov. V osnovi gre za družinski strip, njegova posebnost pa sta individualnost in izviren prikaz otrokovega vsakodnevnega spopadanja s svetom, ki pripada odraslim. Njegov edini zaveznik v tem ’boju’ je plišasti tiger Hobbes, zaupni prijatelj, ki ga bistri Calvin v svetu odraslih ter vrstnikov ne najde in si ga mora zato izmisliti. Avtor nikoli ne trdi, da je Hobbes plod Calvinove domišljije: to je le zaključek, do katerega se dokopljejo odrasli, ki Hobbesa ne morejo in ne znajo videti na način, kot ga Calvin.
Wattersonovi stripi so dialogi med odraščajočim Calvinom in pokroviteljskim ’vrstnikom’ Hobbesom, ki poskuša biti odrasel. V humorističnem stripu se precejkrat zgodi, da antropomorfna žival dobesedno ukrade strip, prestavi težišče pozornosti nase, to pa zato, ker tak lik ponuja avtorju več svobode, kot pa realističen. Watterson se je na začetku precej zatekal v domišljijski svet otrok, saj je že sama iztočnica, torej prijateljstvo dečka z ’živim’ plišastim tigrom, vlekla v to smer. Bralec si je tako najprej z otroškimi očmi ogledal izmišljijo, nato pa jo je uzrl še skozi pogled in perspektivo odraslega - in takoj spoznal, kje je srž nesoglasja med tema svetovoma, kje potemtakem nastaja snov, iz katere rastejo stripi, kot je Calvin in Hobbes. V poznejših prigodah je Watterson vse bolj ostajal v realističnem svetu, ker mu je, kot je sam povedal, zmanjkalo domišljijskih, se pravi Calvinovih, ki bi bili hkrati tudi verjetni.
Čeprav so pustolovščine Calvina in Hobbesa strip, ki ga je Watterson risal predvsem zase, so se zvesti bralci v njem tako prepoznali, da je prihajalo do živčnih zlomov, ko je leta 1995 oznanil, da ga bo po desetih letih (prvič se je pojavil 18. novembra 1985) nehal risati. Bill Watterson je namreč stripom vedno najbolj zameril ponavljanje, recikliranje, zato se je v duhu svoje samokritičnosti odločil, da po 31. decembru 1995, po bogatih desetih letih, Calvina in Hobbesa ne bo več ustvarjal. Po njegovem prepričanju so si junaka in avtor med sabo izmenjali vse, kar je sveže, zanimivo in duhovito, zato ni dvomil, da bodo resnični ljubitelji tega stripa znali njegovo odločitev ceniti, pa čeprav jo bodo sprva težko razumeli.
Calvin in Hobbes, junaka ene zadnjih ameriških časopisnih stripovskih klasik, ki jo je na vrhuncu slave objavljalo kakih 2400 časopisov v 50 državah, knjige z njunimi zbranimi prigodami pa so se do sedaj prodale v 45 milijonih izvodov, sta tako po več kot četrt stoletja odlično prevedena in v dostojni podobi naposled prispela tudi v Slovenijo. Prva knjiga stripov z naslovom Nekaj pod posteljo se slini je pod okriljem projekta »Ljubljana - svetovna prestolnica knjige - knjige za vsakogar« izšla pri založbi Didakta in ima izjemno popularno ceno 5 evrov. Nobenega razloga ni, da si je ne bi privoščili.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.