Marijan Papež: "Ker je življenjska doba daljša in ker hočemo boljše pokojnine, bo treba delati dlje."

Pred dnevi ste izrazili zaskrbljenost nad povečanim upokojevanjem. Je bil odziv opozorilo oziroma strah pred novo pokojninsko reformo?

V bistvu ne. Podatki za leto 2011 kažejo povečanje števila upokojencev in zmanjšanje števila zavarovancev, ki prispevajo v pokojninsko blagajno. Zavod je te podatke označil za skrb zbujajoče.

Ampak število upokojencev se zvišuje že zadnjih deset let. Glede na staranje prebivalstva se bo problem le še stopnjeval ...

V zadnjih dveh letih je bil porast največji. Glede na demografsko sliko je večje število upokojencev in spreminjanje razmerja med zaposlenimi in upokojenci pričakovano, vendar ne tako občutno, kot se je zgodilo. Od leta 2000, ko je začela veljati pokojninska reforma, pa do leta 2011, se je število upokojencev povečalo za več kot 100.000, število zavarovancev pa samo za 30.000. Te številke zbujajo skrb.

Kako (ne)varne so naše pokojnine?

Pri pokojninah iz obveznega zavarovanja primanjkljaj, ki nastane z zmanjšanjem števila zavarovancev, država zagotovi iz proračuna. V skladu z zakonodajo to poteka nemoteno. Lahko smo razmeroma zadovoljni. Skrb pa zbuja to, da je proračunski del vsako leto večji. Brez gospodarske rasti in discipline pri plačevanju prispevkov tudi nobena reforma ne bo prinesla rezultatov, ki bi si jih želeli.

Nekateri so se zelo zanašali na varnost dodatnega pokojninskega zavarovanja ...

Prizadevati si moramo za zagotavljanje dostojne pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja. Vsaka nova reforma pomeni določeno nižanje pravic. Prihaja do nižanja pokojnin. Razmerje med pokojninami in plačami se spreminja v škodo pokojnin. Dodatna zavarovanja seveda moramo imeti, vendar ta ne smejo vse bolj nadomeščati obveznega zavarovanja. Z nizkimi plačami ljudje tudi težje dodatno varčujejo z dodatnimi zavarovanji.

Lani je bila pokojninska reforma zaradi referenduma zavrnjena. Zaradi zaostrovanja razmer lahko od nove vlade pričakujemo le ostrejše ukrepe, kot so bili predvideni ...

Morda prejšnja vlada ni bila dovolj popustljiva, da bi prišlo do dogovora in bi bil zakon sprejet. Bolj ko se bo odlašalo, radikalnejši bodo morali biti ukrepi. Vedeti je treba, da moramo od reforme pričakovati dolgoročne učinke, zato rezultati ne bodo vidni takoj. Vlada mora s socialnimi partnerji najti pravi kompromis, sprejeti reformo in jo predvsem uveljaviti.

O tem, da se prehitro upokojujemo, ni dvoma?

Nesporno. Moški se pod ugodnejšimi pogoji lahko upokojijo leto ali dve prej. Zaradi tega se je povprečna starostna meja za upokojevanje od uveljavitve reforme leta 2000 znižala za tri mesece. Včasih je kdo s 40 leti delovne dobe pokojnino prejemal 15 let, sedaj bi jo prejemal od 17 do 18 let, kar ni ekonomsko vzdržno. Ker je življenjska doba daljša in ker hočemo boljše pokojnine, bo treba delati dlje.

Pred dnevi ste izrazili zaskrbljenost nad povečanim upokojevanjem. Je bil odziv opozorilo oziroma strah pred novo pokojninsko reformo?