Invazija šestnajstletnic

Prejšnji konec tedna je minil v znamenju razvedrilnega programa nacionalke. V petek je svoj peti rojstni dan praznovala kvantaška narodno-zabavna oddaja Na zdravje!, ki je nekoč, ob koncu predsedovanja Slovenije Evropski uniji, svojo domačijsko navlako preselila na Brdo pri Kranju in v posebni ediciji gostila Janeza Janšo. Na to so očitno pozabili pri Društvu novinarjev in publicistov, kjer menijo, da politiki ali, bolje rečeno, Katarina Kresal ne bi smeli gostovati v razvedrilnih oddajah na nacionalki, saj to pomeni politično propagando. A pustimo za teden ali dva poskuse podrejanja nacionalke trenutni vladi in premieru, ki kaže nenavadno močno afiniteto do protokolarnega objekta na Brdu.

Čeprav je oddaja Na zdravje! praznovala pet let in čeprav smo si v jubilejni oddaji lahko ogledali pregled preteklih oddaj, v katerih so, ohoho, namigovali na to in ono spolno prakso, nas je bolj zanimal nedeljski finalni razplet Misije Evrovizije oziroma letošnja Ema. Letos je predizbor trajal kar nekaj mesecev in prepričani smo bili, da tako dolge priprave lahko vodijo samo do zmage izjemne pesmi, ki bo rušila rekorde v Anžejdežanu. A nič od tega. Zgodilo se nam je nekaj podobnega kot lani. Vse do finala so bile možnosti neskončne, a potem se je v zadnjih izdihljajih cirkus zrušil sam vase in dobili smo zmagovalno pesem, ki je ne le povprečna, temveč tudi izjemno podobna lanski. Vključno s spremljevalnimi vokalistkami.

Tudi sicer je bila letošnja Ema dolga kot sestavljanje koalicije. Za predstavitev šestih pesmi jim je uspelo porabiti več kot eno uro, in ko krepko čez deseto zvečer še vedno nismo vedeli, katera najstnica je zmagovalka, smo bili že pošteno namrgodeni. S svetlo izjemo One Man Band Aida Klemna Slakonje je Ema delovala, kot da je ustvarjalce ujela nepripravljene. Komisija praktično ni imela več prave vloge, Tina Marinšek se je zmrdovala nad skladbami in mi smo ji pritrjevali, Raay je iskal pozitivne strani šibkih skladb in z izjemo Konichiwe bi lahko rekli, da so bile skladbe nevredne cirkusa, ki se je stopnjeval že od lanskega leta.

O okusih morda res ni pametno razpravljati, a če že izbiramo med šestnajstletnicami, ki tako rade razkazujejo svoja stegenca, bi upali, da bo tudi skladba odražala nekaj mladosti in svežine, ne pa reciklirano evrovizijsko uspešnico Marije Šerifović.

In kar je najhuje: tako kot lani nas je tudi letos Ema razočarala, kar se tiče bizarnih tekmovalcev. Če smo se lani lahko zgražali nad Rock Partyzani, smo se letos lahko zgolj nasmihali ob dvojčicah in njunih titovkah, pa še to samo zato, ker smo upali, da je komu v novi vladi ob tem zavrela kri.