Biogospodarstvo je priložnost za Slovenijo

Evropska komisija stavi na biogospodarstvo - Izraz je tako splošen, »da vključuje našo celotno kmetijsko in gozdarsko politiko, ki je po svoji naravi zelo trajnostno orientirano«

Evropska komisija je predstavila strategijo za prehod evropskega gospodarstva v biogospodarstvo, ki že zdaj v EU ustvari skoraj 2000 milijard evrov prometa in zaposluje 22 milijonov ljudi, kar je 9 odstotkov vseh zaposlenih v EU. Izraz biogospodarstvo po razlagi komisije pomeni gospodarstvo, ki kot surovine za hrano in krmo, v industrijski proizvodnji in pri proizvodnji energije uporablja biološke vire s kopnega, iz morja pa tudi odpadke. Vključuje tudi uporabo bioloških procesov za trajnostne industrijske panoge.

Za Slovenijo so nam na ministrstvu za kmetijstvo in okolje pojasnili, da je izraz biogospodarstvo tako splošen, »da vključuje naše celotno kmetijsko in gozdarsko politiko, ki je po svoji naravi zelo trajnostno orientirano«. Zagotavljajo, da je Slovenija pri trajnostni proizvodnji obnovljivih virov daleč pred mnogimi državami EU. Priložnosti za Slovenijo pri prehodu na biogospodarstvo pa vidijo v izvajanju ukrepov iz akcijskega načrta strategije slovenskega kmetijstva in gozdarstva.

Pripravljajo tudi strategijo izkoriščanja biomase iz kmetijstva in gozdarstva v energetske namene, ki bo predvidoma sprejeta v jeseni. V njej bo opredeljena vizija in vloga kmetijstva in gozdarstva na področju prizadevanj za povečanje zagotavljanja obnovljivih virov energije v Sloveniji do leta 2020. »Izhodišče strategije je, da je treba v največjem obsegu izkoristiti potencial za proizvodnjo energije iz kmetijske in gozdne biomase, s poudarkom na zavedanju, da je primarna naloga kmetijstva pridelava hrane, primarna vloga gozdarstva pa zagotavljanje surovine za izdelke iz lesa,« pojasnjujejo na kmetijskem ministrstvu. V fazi osnutka je tudi akcijski načrt za povečevanje konkurenčnosti celotne gozdno-lesne verige v Sloveniji do leta 2020, ki bo na operativni ravni vzpodbujal povečano rabo slovenskega naravnega bogastva - gozda in lesa.

Koliko prometa Slovenija zdaj ustvari na področjih, ki sodijo v biogospodarstvo, in koliko delovnih mest zagotavljajo, nam ni uspelo izvedeti, saj nam z ministrstva za gospodarstvo niso utegnili poslati obljubljenih odgovorov.